Andreja Rustja: V tišini samostanov - 10. 2. 2015
Najprej je Jelka Kolar razmišljala o Prešernovem prazniku – našem dnevu kulture, ki ga imamo od februarja leta 1945, ki ga ne častimo dovolj, saj ne razobesimo zastave. Postavili pa smo mu spomenik na vidnem in osrednjem mestu in tudi kar nekaj ulic nosi njegovo ime. Tega si za časa njegovega življenja niso znali predstavljati. Njegova osmrtnica pa je bila prva v slovenskem jeziku.
Tudi mi smo ponosni, da je na dresu Tine Maze izpisana naša himna – verzi Zdravljice, ki jo z veseljem poje ob svojih zmagah.
Pesniki so nekaj posebnega, saj v le nekaj besedah povedo modrosti sveta. Ob spremljavi harmonikarja Mirka Slemenška in igranem recitalu Marjane Štojs in Marjane Slemenšek smo poslušali:
» . . .bodi meni zvesta . . .« in » . . .železna cesta . . .«.
Po kulturnem delu je sledilo prdavanje:
V tišini samostani – Andreja Rustja – ki smo jo že poslušali o njenih doživetjih pri Inuitih in Amiših.
Njene fotografije, ki jih bo pokazala so namenoma diskretne.
V samostane je težko priti, a kot študentka z primernimi priporočili je prišla v različne samostane – različnih religij. Tako je obiskala katoliške samostane, ašrame in pagode. Pripovedovnje je njena izkušnja, spoznanja, kar poudari, da naj to tako tudi jemljemo.
Začne z Rimo-katoliško vero in to izkušnjo. Obstajajo dve veji – apostolski redi in kompletativni red. Člane prvega reda srečujemo . drugi red pa je zaprt v svoje prostore – Karmeličanke, Klarise, Kartuzijani.
Ona je bila v takem zaprtem redu. Dan je deljen na 3 dele – spanje, delo in molitev, sprostitev in meditacija. Čeprav so tiho obstaja komunikacija, ki se jo hitro prepozna. Po obrokih, ki so v tišini, pa je 10 minut za pogovor.
Tisti, ki vstopijo v samostan, se obvežejo, da ne gredo več iz samostana – se zaprejo. V ženski samostan ne pride noben moški in v moškega nobena ženska. Edino Jovanka Broz je bila v Pleterjah. Zdravnik drugega spola lahko vstopi le, če je to edina možnost.
Tudi sama je morala biti v samostanu v skladu z njihovim redom. Zvonec je tisti, ki označuje konec posamezne tretjine dneva. Ob 5h je maša, potem delo do 12h – do kosila. Potem je zopet delo, rekreacija in tudi kaka beseda. Odpovedo se osebni lastnini. Obedi so skupni v jedilnici z dolgo mizo v obliki črke U. na sredini sedi prednica in potem na vsako stran se razporedijo po hierarhiji do nje na koncu. To je pomenilo, da ves obed prid najprej do prednice in se pomika po omizju na vsako stran do konca. Zadnji dobi ostanek. To pomeni tudi za pomivanje posode, ki potuje velika posoda z vodo in milnico od opatinje naprej. Zadnja pomije že v kar »polni« vodi. V mizi pa je prad vsako predal, v katerega pospravijo jedilni pribor. Je pa se na splošno v samostanih skromno. Je pa tudi običaj, da ena, ki je zadolžena cel teden kuha in če je spretna kuharica, se je vseeno okusno, drugače pa slabše.
Dela – zadolžitve - pa so razdeljena tedensko in letno – odvisno od same vrste dela. Delajo tudi hostije, ali šivajo obredna oblačila. Zadolžitve se določijo tedensko po nedeljskem kosilu. Delo se izmenjuje z molitvijo. Nekatere molitve so skupne, nekatere samostojne. Tiste, ki se želijo ukvarjati z intelektualnim delom in začetnice, ki se morajo še kaj naučiti imajo tudi poseben red. Karmeličanke so v povprečju stare 35 let in imajo v glavnem 7 stopnjo izobrazbe. So zelo povezane med seboj in so zelo srečne – se veliko smejejo. So na tekočem s svetovnimi problemi in dežurajo tudi ponoči in molijo za boljši svet. večinoma so tudi zelo lepe. Po kosilu in večerji dobijo tudi kos sadja. Ena si je eno marelico prihranila, da je z njo naredila masko – si jo dala na obraz – kar jo je naučila že njena mama. To kar nam ostane, da želimo tudi zase poskrbeti.
Srbski patriarh dovoli v pravoslavni samostan le v Črni gori – sv. Vasilij Ostruški – ženski in moški – 2 samostana. Ta religija se je hitro širila. Se razlikuje : Rusija – Italija. 1054 leta se loči Vzhodna cerkev – ki se loči – deli po državah in Rimo-katoliška, ki ima sedež v Rimu in papeža.
Vzhodna verjame v Pravo slavo – pravo vero - pravoslavna cerkev. Vzhodni del Balkana je bil dolgo pod Turki, ki so prepovedali zvonenje. Tako se tu kleplje – na posebni dolgi ozki deski z posebnimi luknjicami (ki donijo) se z kladivcem tolče. Redovnic pravoslavne cerkve s nikoli ne ostrižejo. To i že delovalo kot nečimernost, napuh. Se ne ličijo. In naj ne bi nosile nedrčkov in imele ob sedenju prekrižane noge. Njej so dovolile, ker jih ima tako dolge. V cerkvi velja pravilo tišine in meditacije. Govorijo v staro slovanščini. Moli se stoje, da se trenira v pokorščini in skromnosti.
Vse ne prevajajo, ker ni poanta v tem, da vse razumeš, ampak moraš znati tudi verjeti. Pomembno je da verjameš. Ob 11 h se začne druženje ob 1 – edinem - obroku na dan. Delo določa prednica – čaj je jutranji obrok. Pravoslavci imajo 4 predpraznične poste letno: Velika noč, Božič, Marijino nebovzetje in sv .Peter in Pavel. Postijo se še vsako sredo in petek, ko je veganska hrana. Rekreacija je čas, ko se malo družijo. Delajo tudi ikone. Ikonopisci so bili redovniki in redovnice, ki so bili ponavadi samotarji. Tudi te redovnice so zelo izobražene. V mladosti so normalno živele in šele potem dostikrat po študiju, se odločijo, da so poklicane za samostansko življenje.
Budizem in hinduizem sta v Aziji. Tu je največja filozofija sveta. Budizem – pravilno življenje. Lamaizem nam je nekako najbližje – poznamo Lame.
Bila je v Kambodži – v pagodi. Kmeri so jim naredili veliko škode. Verjamejo da smo rojeni z željami, kar nam povzroča veliko zlo. Kdor živi lahko brez želja, lahko živi lepo.
Imajo 270 pravil, od katerih so nekatera zelo težka – pravilo, da se ne nosi nakita, pravilo, da se moški nikakor ne sme dotakniti ženske. Le tu je bivala v moškem samostanu, ker ni druge možnosti.
Pagoda – je lahko ograjen cel kompleks, ki pagodo dopolnjuje. Vsak 8 dan (lunin koledar se dali na 8) lahko pridejo v pagodo tudi drugi ljudje. Menihi skrbijo za obrede poroke pokopa. S tem, da greste v pagodo, se vam izboljša karma – tudi vaši družini. Predno se zdani, se vstane, opravi osebno higjeno in moli okrog 11h gredo menihi ven in gredo od vrat do vrat prosit za hrano – najbolj ponižujoče opravilo, ki naj jih krepi v ponižnosti. Iz nabranega razdelijo hrano vsem. Zase obdržijo, kar lahko pojedo, drugo razdelijo še bolj revnim. Hrana enega dne se tako porabi in naslednji dan prosi za novo. Vsi so vegetarijanci. Hrano dobijo v svojo posodo a to pomeni da je lahko eno za drugim riž, banana in gotova omaka. Popoldne se učijo, študirajo, lahko gredo tudi v civilne šole. Obstajata le dva ženska samostana, a tja gredo lahko le ženske, ki so že opravile svoje poslanstvo – imele otroke in jih vzgajale do samostojnosti.
Hinduizem je najstarejša filozofija – verstvo sveta. Od njih izvira kastni sistem v Indiji. 4 kaste – Brahmani – svečeniki in najvišji 3 bogovi – enako močne so njihove žene. Dharma in karma. Mi to najbolj poznamo po jogi, ki je del te vere in je veliko bolj vpeta v vero. Mi imamo bolj jogo za telovadbo.
Živela je v dveh Ašramih. Eni so samo za Indijce in eni za vse tudi tujce. Vsak Indijec, ki kaj da nase, ima svojega guruja. Guru v prvem ašramu, se je odločil, da bo poskrbel za ženske v Indiji. V drugem ašramu pa se plačuje bivanje za vsak dan. Če bivaš v ašramu, moraš upoštevati osnovna pravila – urnik ašrama – molitev – meditacija, joga, obrok. Joga ni le telovadba – je tudi duhovna hrana – duhovnost. Pridobiš nov pogled na življenje. Je se v tišini. Obrok veganski na bananinem listu.
Vsakemu se dodeli dnevni red. v prostem času pa naj bi se meditiralo, izvaja se joga ali malo poklepeta.
Oprava budističnega meniha – na golo telo – 3-4 kosi oblačila in posoda za hrano:
Spodnjice - je pravokoten kos blaga, ki se ga ovije okrog bokov( kot krilo) in zaveže – opasa s pasom iz istega blaga.
Brezrokavnik je kos blaga – kot za šal, ki je prepognjen na pol in z ene strani zašit, da je odprtina za eno roko – torej je kot ½ brezrokavnika. Spredaj je mali žep. Menih v kompleksu pagode ima samo to na sebi.
Vrhnje oblačilo je velik pravokotnik sešit iz malih kvadratov (skromnost – porabiti vse ostanke) . Buda je dovolil 6 barv – rdečo, rumeno, oranžno, oker, itd. – te so najbolj pogoste. Buda je zahteval, da živijo v skromnosti – še sedaj je blago na manjše kvadrate prešito. Pokaže nam najbolj preprost način oblačenja. Blago se na eni daljši strani naguba. Položi se en konec na levo ramo in gre spredaj do podpazduhe na desni in zadaj na levo ramo, kjer se preostanek gub upogne, da obstane – na levi je roka pokrita.
Posodo za hrano – s pokrovom, ki je tudi krožnik, se da na ramo (oblečena je v enako blago, kot celotna obleka in ima naramni trak) pred zadnjim delom oblačila.
Menihi so običajno bosi, sedaj pa nosijo že tudi japonke.
Menihe se spoštljivo pozdravlja s sklenjenima rokama na prsih in dvignjenimi komolci.
Menih si lahko začasno – vstopiš, ko tako čutiš. Če ima menih majhne otroke, mora naprositi hrano tudi za nepreskrbljene. Kot menihi imate izobrazbo.
Dežnik je nuja in ne del oblačila. Ker so po glavi pobriti. Za hrano prosijo od 11 – 12 h ko je sonce močno, potrebujejo zaščito. Obvezna oprema so tudi britvica in šivanka.
Pred menihom se sezujemo iz spoštljivosti.
Menih ne sme priti v fizični stik z žensko. Manjši prekršek je, če si vzamemo več hrane, ali spimo dlje, kot pripada.
2. stopnja je kraja in dotik ženske. V pagodi pove vsem ali le višjeuvednemu. Kazen je lahko 1 teden izobčenja – samo meditirate in ste ločeni od drugih, a »vsem na očeh«.
3. stopnja prekrška je spolni odnos, uboj. Takrat te trajno izločijo iz samostana.
Ob 12h je zadnji čas za kosilo. Potem ne smejo več jesti. Višek hrane morajo razdeliti najrevnejšim. Naslednji dan je potrebno na novo prositi.
Ašrami in pagode se ne ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi za preživetje. Sedaj se prenočevanje in joga plačuje.
Joga v hinduizmu ni le vaje – so tudi pravila, ki se ji je potrebno držati.
Ikona je zelo izčiščena umetnost, če jo gledate natančno. Vse ima pomen. Marijino oko je večje kot Jezusova dlan. Ikona nagovarja k božjemu in ni pomembno razmerje. Zdi se nam naravno – tako nas slika nagovarja. Vsaka barva nas nagovarja. Vsaka gesta ima svoj pomen: trije prsti skupaj – sveta trojica – blagoslov. Dva prsta skupaj – cerkveni učitelji.
Rimo-katoliška cerkev ima pridelavo hrane, poljščin in šole. Delajo hostje in sveče, mašna, krstna oblačila. Jakobove školjke – simbol romarstva (tudi Slovenci ,romarji jo uporabijo namesto krožnika, žlice. Bučka je za vodo).
?
Najstrožji samostani imajo težak vstop. Radi imajo ljudi, ki se resno odločijo in imajo vsaj srednjo šolo že končano. Potrdilo domačega župnika, zdravnika in psihologa, da ste zdravi in psihično močni. Najprej je 1 leto postulata – spoznavanja, ko greš še lahko ven. Novicijat traja 1 – 2 leti. Po 2-4 letih narediš začasne zaobljube. Star si od 18 – 35 let. Po 9 letih pride do dokončne zaobljube, da ostaneš. Samostanska skupnost glasuje, ali mislite resno in ali vas sprejmejo. Ne morajo vam povedati - zakaj – če so glasovali proti. Ko imaš večne zaobljube pa je, kot bi si zvestobo obljubili ob poroki. Po 40 letu se to lahko prekliče, če uvidite, da to ni za vas.
?
Nestrpnost do drugih verstev – bolj so poduhovljeni – manjša je nestrpnost.
Dokler ste resnicoljubni in verjamete, da vam ašram pomaga, je v redu.
Islam – radikalni – edino zveličavni mogoče.
Judovstvo se deduje po ženski veji sorodstva.
?
V najstrožji inštituciji je bila nekaj tednov. Res je bilo težko na otoku, ki je turističen kraj in je zelo vroče. Ni se dalo zaspati. Ko se je vstajalo, so turisti šli spat. So si pa v samostanu naredili manjši bazen z morsko vodo, za osvežitev. Kopajo se po etapah. Načelo - plavanje je zdravo. Imajo kopalne obleke.
?
Tibet – kitajska se bo morala postopno toliko liberalizirati, da bo morala popustiti?!
?
Koran je študirala na fakulteti. Je vodnica za Bosno in Hercegovino. Bila je na minaretu – to ženskam ni dovoljeno – ne pojejo z minareta. To dosti dobro pozna.
Zavest Krišne – njih je spoznavala v Sloveniji.
?
Njen sin je Jakob (bil z babico po Sevnici – za časa predavanja .
Sama je prehodila Jakobovo romarsko pot.
Zapisala Nevenka Vahtar
Tudi mi smo ponosni, da je na dresu Tine Maze izpisana naša himna – verzi Zdravljice, ki jo z veseljem poje ob svojih zmagah.
Pesniki so nekaj posebnega, saj v le nekaj besedah povedo modrosti sveta. Ob spremljavi harmonikarja Mirka Slemenška in igranem recitalu Marjane Štojs in Marjane Slemenšek smo poslušali:
» . . .bodi meni zvesta . . .« in » . . .železna cesta . . .«.
Po kulturnem delu je sledilo prdavanje:
V tišini samostani – Andreja Rustja – ki smo jo že poslušali o njenih doživetjih pri Inuitih in Amiših.
Njene fotografije, ki jih bo pokazala so namenoma diskretne.
V samostane je težko priti, a kot študentka z primernimi priporočili je prišla v različne samostane – različnih religij. Tako je obiskala katoliške samostane, ašrame in pagode. Pripovedovnje je njena izkušnja, spoznanja, kar poudari, da naj to tako tudi jemljemo.
Začne z Rimo-katoliško vero in to izkušnjo. Obstajajo dve veji – apostolski redi in kompletativni red. Člane prvega reda srečujemo . drugi red pa je zaprt v svoje prostore – Karmeličanke, Klarise, Kartuzijani.
Ona je bila v takem zaprtem redu. Dan je deljen na 3 dele – spanje, delo in molitev, sprostitev in meditacija. Čeprav so tiho obstaja komunikacija, ki se jo hitro prepozna. Po obrokih, ki so v tišini, pa je 10 minut za pogovor.
Tisti, ki vstopijo v samostan, se obvežejo, da ne gredo več iz samostana – se zaprejo. V ženski samostan ne pride noben moški in v moškega nobena ženska. Edino Jovanka Broz je bila v Pleterjah. Zdravnik drugega spola lahko vstopi le, če je to edina možnost.
Tudi sama je morala biti v samostanu v skladu z njihovim redom. Zvonec je tisti, ki označuje konec posamezne tretjine dneva. Ob 5h je maša, potem delo do 12h – do kosila. Potem je zopet delo, rekreacija in tudi kaka beseda. Odpovedo se osebni lastnini. Obedi so skupni v jedilnici z dolgo mizo v obliki črke U. na sredini sedi prednica in potem na vsako stran se razporedijo po hierarhiji do nje na koncu. To je pomenilo, da ves obed prid najprej do prednice in se pomika po omizju na vsako stran do konca. Zadnji dobi ostanek. To pomeni tudi za pomivanje posode, ki potuje velika posoda z vodo in milnico od opatinje naprej. Zadnja pomije že v kar »polni« vodi. V mizi pa je prad vsako predal, v katerega pospravijo jedilni pribor. Je pa se na splošno v samostanih skromno. Je pa tudi običaj, da ena, ki je zadolžena cel teden kuha in če je spretna kuharica, se je vseeno okusno, drugače pa slabše.
Dela – zadolžitve - pa so razdeljena tedensko in letno – odvisno od same vrste dela. Delajo tudi hostije, ali šivajo obredna oblačila. Zadolžitve se določijo tedensko po nedeljskem kosilu. Delo se izmenjuje z molitvijo. Nekatere molitve so skupne, nekatere samostojne. Tiste, ki se želijo ukvarjati z intelektualnim delom in začetnice, ki se morajo še kaj naučiti imajo tudi poseben red. Karmeličanke so v povprečju stare 35 let in imajo v glavnem 7 stopnjo izobrazbe. So zelo povezane med seboj in so zelo srečne – se veliko smejejo. So na tekočem s svetovnimi problemi in dežurajo tudi ponoči in molijo za boljši svet. večinoma so tudi zelo lepe. Po kosilu in večerji dobijo tudi kos sadja. Ena si je eno marelico prihranila, da je z njo naredila masko – si jo dala na obraz – kar jo je naučila že njena mama. To kar nam ostane, da želimo tudi zase poskrbeti.
Srbski patriarh dovoli v pravoslavni samostan le v Črni gori – sv. Vasilij Ostruški – ženski in moški – 2 samostana. Ta religija se je hitro širila. Se razlikuje : Rusija – Italija. 1054 leta se loči Vzhodna cerkev – ki se loči – deli po državah in Rimo-katoliška, ki ima sedež v Rimu in papeža.
Vzhodna verjame v Pravo slavo – pravo vero - pravoslavna cerkev. Vzhodni del Balkana je bil dolgo pod Turki, ki so prepovedali zvonenje. Tako se tu kleplje – na posebni dolgi ozki deski z posebnimi luknjicami (ki donijo) se z kladivcem tolče. Redovnic pravoslavne cerkve s nikoli ne ostrižejo. To i že delovalo kot nečimernost, napuh. Se ne ličijo. In naj ne bi nosile nedrčkov in imele ob sedenju prekrižane noge. Njej so dovolile, ker jih ima tako dolge. V cerkvi velja pravilo tišine in meditacije. Govorijo v staro slovanščini. Moli se stoje, da se trenira v pokorščini in skromnosti.
Vse ne prevajajo, ker ni poanta v tem, da vse razumeš, ampak moraš znati tudi verjeti. Pomembno je da verjameš. Ob 11 h se začne druženje ob 1 – edinem - obroku na dan. Delo določa prednica – čaj je jutranji obrok. Pravoslavci imajo 4 predpraznične poste letno: Velika noč, Božič, Marijino nebovzetje in sv .Peter in Pavel. Postijo se še vsako sredo in petek, ko je veganska hrana. Rekreacija je čas, ko se malo družijo. Delajo tudi ikone. Ikonopisci so bili redovniki in redovnice, ki so bili ponavadi samotarji. Tudi te redovnice so zelo izobražene. V mladosti so normalno živele in šele potem dostikrat po študiju, se odločijo, da so poklicane za samostansko življenje.
Budizem in hinduizem sta v Aziji. Tu je največja filozofija sveta. Budizem – pravilno življenje. Lamaizem nam je nekako najbližje – poznamo Lame.
Bila je v Kambodži – v pagodi. Kmeri so jim naredili veliko škode. Verjamejo da smo rojeni z željami, kar nam povzroča veliko zlo. Kdor živi lahko brez želja, lahko živi lepo.
Imajo 270 pravil, od katerih so nekatera zelo težka – pravilo, da se ne nosi nakita, pravilo, da se moški nikakor ne sme dotakniti ženske. Le tu je bivala v moškem samostanu, ker ni druge možnosti.
Pagoda – je lahko ograjen cel kompleks, ki pagodo dopolnjuje. Vsak 8 dan (lunin koledar se dali na 8) lahko pridejo v pagodo tudi drugi ljudje. Menihi skrbijo za obrede poroke pokopa. S tem, da greste v pagodo, se vam izboljša karma – tudi vaši družini. Predno se zdani, se vstane, opravi osebno higjeno in moli okrog 11h gredo menihi ven in gredo od vrat do vrat prosit za hrano – najbolj ponižujoče opravilo, ki naj jih krepi v ponižnosti. Iz nabranega razdelijo hrano vsem. Zase obdržijo, kar lahko pojedo, drugo razdelijo še bolj revnim. Hrana enega dne se tako porabi in naslednji dan prosi za novo. Vsi so vegetarijanci. Hrano dobijo v svojo posodo a to pomeni da je lahko eno za drugim riž, banana in gotova omaka. Popoldne se učijo, študirajo, lahko gredo tudi v civilne šole. Obstajata le dva ženska samostana, a tja gredo lahko le ženske, ki so že opravile svoje poslanstvo – imele otroke in jih vzgajale do samostojnosti.
Hinduizem je najstarejša filozofija – verstvo sveta. Od njih izvira kastni sistem v Indiji. 4 kaste – Brahmani – svečeniki in najvišji 3 bogovi – enako močne so njihove žene. Dharma in karma. Mi to najbolj poznamo po jogi, ki je del te vere in je veliko bolj vpeta v vero. Mi imamo bolj jogo za telovadbo.
Živela je v dveh Ašramih. Eni so samo za Indijce in eni za vse tudi tujce. Vsak Indijec, ki kaj da nase, ima svojega guruja. Guru v prvem ašramu, se je odločil, da bo poskrbel za ženske v Indiji. V drugem ašramu pa se plačuje bivanje za vsak dan. Če bivaš v ašramu, moraš upoštevati osnovna pravila – urnik ašrama – molitev – meditacija, joga, obrok. Joga ni le telovadba – je tudi duhovna hrana – duhovnost. Pridobiš nov pogled na življenje. Je se v tišini. Obrok veganski na bananinem listu.
Vsakemu se dodeli dnevni red. v prostem času pa naj bi se meditiralo, izvaja se joga ali malo poklepeta.
Oprava budističnega meniha – na golo telo – 3-4 kosi oblačila in posoda za hrano:
Spodnjice - je pravokoten kos blaga, ki se ga ovije okrog bokov( kot krilo) in zaveže – opasa s pasom iz istega blaga.
Brezrokavnik je kos blaga – kot za šal, ki je prepognjen na pol in z ene strani zašit, da je odprtina za eno roko – torej je kot ½ brezrokavnika. Spredaj je mali žep. Menih v kompleksu pagode ima samo to na sebi.
Vrhnje oblačilo je velik pravokotnik sešit iz malih kvadratov (skromnost – porabiti vse ostanke) . Buda je dovolil 6 barv – rdečo, rumeno, oranžno, oker, itd. – te so najbolj pogoste. Buda je zahteval, da živijo v skromnosti – še sedaj je blago na manjše kvadrate prešito. Pokaže nam najbolj preprost način oblačenja. Blago se na eni daljši strani naguba. Položi se en konec na levo ramo in gre spredaj do podpazduhe na desni in zadaj na levo ramo, kjer se preostanek gub upogne, da obstane – na levi je roka pokrita.
Posodo za hrano – s pokrovom, ki je tudi krožnik, se da na ramo (oblečena je v enako blago, kot celotna obleka in ima naramni trak) pred zadnjim delom oblačila.
Menihi so običajno bosi, sedaj pa nosijo že tudi japonke.
Menihe se spoštljivo pozdravlja s sklenjenima rokama na prsih in dvignjenimi komolci.
Menih si lahko začasno – vstopiš, ko tako čutiš. Če ima menih majhne otroke, mora naprositi hrano tudi za nepreskrbljene. Kot menihi imate izobrazbo.
Dežnik je nuja in ne del oblačila. Ker so po glavi pobriti. Za hrano prosijo od 11 – 12 h ko je sonce močno, potrebujejo zaščito. Obvezna oprema so tudi britvica in šivanka.
Pred menihom se sezujemo iz spoštljivosti.
Menih ne sme priti v fizični stik z žensko. Manjši prekršek je, če si vzamemo več hrane, ali spimo dlje, kot pripada.
2. stopnja je kraja in dotik ženske. V pagodi pove vsem ali le višjeuvednemu. Kazen je lahko 1 teden izobčenja – samo meditirate in ste ločeni od drugih, a »vsem na očeh«.
3. stopnja prekrška je spolni odnos, uboj. Takrat te trajno izločijo iz samostana.
Ob 12h je zadnji čas za kosilo. Potem ne smejo več jesti. Višek hrane morajo razdeliti najrevnejšim. Naslednji dan je potrebno na novo prositi.
Ašrami in pagode se ne ukvarjajo s posebnimi dejavnostmi za preživetje. Sedaj se prenočevanje in joga plačuje.
Joga v hinduizmu ni le vaje – so tudi pravila, ki se ji je potrebno držati.
Ikona je zelo izčiščena umetnost, če jo gledate natančno. Vse ima pomen. Marijino oko je večje kot Jezusova dlan. Ikona nagovarja k božjemu in ni pomembno razmerje. Zdi se nam naravno – tako nas slika nagovarja. Vsaka barva nas nagovarja. Vsaka gesta ima svoj pomen: trije prsti skupaj – sveta trojica – blagoslov. Dva prsta skupaj – cerkveni učitelji.
Rimo-katoliška cerkev ima pridelavo hrane, poljščin in šole. Delajo hostje in sveče, mašna, krstna oblačila. Jakobove školjke – simbol romarstva (tudi Slovenci ,romarji jo uporabijo namesto krožnika, žlice. Bučka je za vodo).
?
Najstrožji samostani imajo težak vstop. Radi imajo ljudi, ki se resno odločijo in imajo vsaj srednjo šolo že končano. Potrdilo domačega župnika, zdravnika in psihologa, da ste zdravi in psihično močni. Najprej je 1 leto postulata – spoznavanja, ko greš še lahko ven. Novicijat traja 1 – 2 leti. Po 2-4 letih narediš začasne zaobljube. Star si od 18 – 35 let. Po 9 letih pride do dokončne zaobljube, da ostaneš. Samostanska skupnost glasuje, ali mislite resno in ali vas sprejmejo. Ne morajo vam povedati - zakaj – če so glasovali proti. Ko imaš večne zaobljube pa je, kot bi si zvestobo obljubili ob poroki. Po 40 letu se to lahko prekliče, če uvidite, da to ni za vas.
?
Nestrpnost do drugih verstev – bolj so poduhovljeni – manjša je nestrpnost.
Dokler ste resnicoljubni in verjamete, da vam ašram pomaga, je v redu.
Islam – radikalni – edino zveličavni mogoče.
Judovstvo se deduje po ženski veji sorodstva.
?
V najstrožji inštituciji je bila nekaj tednov. Res je bilo težko na otoku, ki je turističen kraj in je zelo vroče. Ni se dalo zaspati. Ko se je vstajalo, so turisti šli spat. So si pa v samostanu naredili manjši bazen z morsko vodo, za osvežitev. Kopajo se po etapah. Načelo - plavanje je zdravo. Imajo kopalne obleke.
?
Tibet – kitajska se bo morala postopno toliko liberalizirati, da bo morala popustiti?!
?
Koran je študirala na fakulteti. Je vodnica za Bosno in Hercegovino. Bila je na minaretu – to ženskam ni dovoljeno – ne pojejo z minareta. To dosti dobro pozna.
Zavest Krišne – njih je spoznavala v Sloveniji.
?
Njen sin je Jakob (bil z babico po Sevnici – za časa predavanja .
Sama je prehodila Jakobovo romarsko pot.
Zapisala Nevenka Vahtar