Dario Cortese: Divja hrana okoli nas - 8. 12. 2015
Zaradi težav z računalnikom, ki je mešal slike – je prilagodil predavanje zaporedju slik.
Če poznate regrat in koprive – je že veliko.
Sedaj je sezona leskovih mačic – moška socvetja. Lahko jih zamesimo v kruh, ali jih naredimo ocvrte. Lahko tudi surove na solato. So grenke.
V SLO poznamo 3500 rastlin, od katerih jih 2/3 lahko uporabimo za prehrano. Kopriva je prehransko najmočnejša.
Divje rastline lahko uporabimo v juhah ali solatah, špinači. V divjih rastlinah je 3 – 4 x več dobrega, kot v gojenih rastlinah.
Pomladi so vse rastline – plešec, črevce, . . . dobre za dodatke hrani.
Navadno korenje. V zadnjih 3000 letih smo mi vzgojili veliko rastlin in živali, ki so bolj blage. Divji koren je trši. Rdeče korenje je nastalo na nizozemskem. Korenje spada med krebuljice (peteršilj, zelena, komarček). Podoben korenju je pikasti mišjak, ki je strupen. To velja tudi za trobeliko. Seme korenja je tudi dobra začimba.
Nabiramo vedno le tisto, kar poznamo. Pri korenju pazimo da so listi kot pri gojenem korenju. Sredi socvetja je črno – vijolični cvetek. Steblo je dlakavo. Predno se socvetje razpre, je obrnjeno navznoter. Ko se naredijo semena se v to obliko vrne.
Dišeči koromač najdemo v hribovitih krajih. Listi so kot praprot. Na cvetu naredi plodove. Okus po janežu. Užitni so listi in mladi plodovi. Plodove lahko namočimo v žganje.
Njivski osat (soroden z artičoko) lahko skuhamo – bodice se zmehčajo.
Navadni ščir – na njivah – lahko se pripravi kot blitva.
Rman
Podzemne dele rastlin nabiramo tam in tiste, ki jih je veliko.
Korenine potrošnika se lahko kuha. Suhe korenine pa se lahko prepraži za kavni nadomestek. Korenine spodbujajo delovanje jeter.
Stebla regrata vsebujejo grenčine – za jetra najboljše (8 stebelc).
Veliko rastlin ima zdravilni učinek.
Veliko rastlin se lahko naredi z jajci – frtalja – mladi listi rmana. Bela metlika je odlična zelenjava – kot ščir. Lahko se pripravi kot blitva ali v solati.
Milnica ni užitna – dobra le za roke prati.
Amarant je latinsko ime za ščir.
Travniška peruša – cvetovi so za na solate. Bela peruša. Dlakava peruša je prva med pleveli spomladi. Cvetovi klasastega peruša.
Vse zvončnice so užitne – vsa rastlina.
Preobjeda je najbolj strupena.
Dobra misel – divji origano – v sorodu tudi z majaronom. Dobra kot začimba stročnic.
Šmarnico, podlesek površni nabiralci zamenjajo z čemažem, ker lahko rastejo skupaj in nekateri nabirajo vse vprek, čeprav se rastline loči po peclju, zvitosti in trdoti listov ter vonju.
Že Paracelzus je govoril – nič ni brez strupa – vse je v količini – odmerku.
Plešec.
Bršljanasta grenkuljica – dodatek juham. Čaj je za dihalne poti.
Spomladi cvetje – trobentica, kurje črevce, marjetica, lopatica pred cvetenjem.
Pri nas je malo strupenih rastlin.
Na paradižnikovo solato socvetje korenja.
Cvetovi mačic, vse vrste vijolic – cvetovi in listi, cvetovi hrena in mladi listi.
Koprive so zelo okusne. Prehransko so zelo močne. Lahko jih posušimo – zmlete v prah pa dodamo jedem. Najprimernejše so pred cvetenjem. Uporabno je tudi seme. Vsebuje veliko beljakovin in rudnin. Mrtve koprive so užitne a bolj grenke, manj okusne. Sorodne so z meto in meliso.
Vse kar je podobno čebuli, drobnjaku, je tudi užitno.
Breskova dresen je tudi užitna.
Osat lahko tudi pripravimo z jajci. V solati pa mlade liste, kjer bodice še niso tako izražene.
Skuta je dobra za veliko vrst namazov, ne le čemaža. Tudi npr. koprivami.
Materina dušica – v vrtu je višja in bolj bohotno rastoča z več vode, a je zato bolj blaga od divje rastoče. Manj ima aromatičnosti.
Knjige – Ljubiša Grlič – o rastlinah
Richard Wilford – naše zdravilne rastline.
Cortese se je vse naučil iz knjig. Po poklicu je agronom. Zanimala ga je pri študiju najbolj botanika.
Včasih so se te rastline jedle zaradi pomanjkanja. V 60. letih se je začelo te rastline »odkrivati« na novo. Prebujati se je začelo tako prehranjevanje. Še posebno meščani – nekaj zdravega, naravnega.
Deveterolistna konopljica – pikantna, pekoča, čistilna – majhne količine.
Kurje črevce kot osnova za solato. Mladi listi lipe in lipovca. Tudi bukev, breza. Iglavci – vršički. Hmelj poganjki. Mlade koprive, regačica.
Hmelj raste na vlažnih krajih, ob vodah. Pivu se dodajajo plodovi.
K vloženim kumaram se doda ob česnu še rman v cvetenju.
Dlakava penuša – listna rozeta. Regačica.
Breskova dresen – listi in cvet.
Plešec v solatah ali blanširan.
Čevapčiči z materino dušico in čemažem.
Pri čemažu je vse užitno – listi, čebulice (glej da izbereš prave), socvetje, popki, stebelca.
Vijolic je pri nas 20 vrst – vse so užitne.
Vrtnice – cvetovi – tudi plodovi.
Okrasni luk – socvetje.
Klasasti repuš (maslenica) - socvetje.
Bela metlika tudi surova.
Travniška peruša.
Dlakava peruša v sadno solato.
Ko kuhamo to naredimo z malo vode, ki jo tudi uporabimo, saj se je v njo veliko izlužilo.
Rogovilček, hrvaška zel je iz Južne Amerike (mali cvetki podobni kamilici).
Nemška zel – mali rumeni cvetovi – mladi poganjki surovi, večja zel kot špinača.
1 g korenine japonskega dresnika je v lekarni 2 eura. Je užitna rastlina – mladi poganjki pečemo, kuhamo, je zdravilen in užiten. Ja pa invazivna vrsta.
Tolščak sicer vsebuje omega 3 olje a v minimalni količini.
Boreč – če bi ga jedli stalno in trajno – je strupen.
Repinec (čiček)– korenina na različne načine. Listi so kmalu grenki. Korenine so sladkaste in se izkopavajo pozimi.
Smrdljivka – vse rastline, ki so podobne regratu so užitne. Nekatere so le grenke.
Trpotec – oskolisti – užiten – lahko v rižoto – tudi socvetja.
Volčje jabolko – lampiončki – užitne sladkaste kroglice (le nekatere grenke- lahko izpljunemo) – C vitamin.
Topinambur – gomolje izkopavamo sproti, ker imajo veliko vode in bi se na zraku izsušili. S krompirjem nima zveze. Nima škroba. Je iz inulina. Jedo se surove. Se ne lupijo. Cvetni listi – užitni - za okras jedi. Užitni tudi mladi listi, ki so grenki.
Grenčine se porazgubijo, če take rastline kombiniramo v jed.
Trave so le mlade primerne za sočenje. Za kuhanje so neuporabne.
Detelja uporabni listi in socvetja.
Zapisala Nevenka Vahtar.
Če poznate regrat in koprive – je že veliko.
Sedaj je sezona leskovih mačic – moška socvetja. Lahko jih zamesimo v kruh, ali jih naredimo ocvrte. Lahko tudi surove na solato. So grenke.
V SLO poznamo 3500 rastlin, od katerih jih 2/3 lahko uporabimo za prehrano. Kopriva je prehransko najmočnejša.
Divje rastline lahko uporabimo v juhah ali solatah, špinači. V divjih rastlinah je 3 – 4 x več dobrega, kot v gojenih rastlinah.
Pomladi so vse rastline – plešec, črevce, . . . dobre za dodatke hrani.
Navadno korenje. V zadnjih 3000 letih smo mi vzgojili veliko rastlin in živali, ki so bolj blage. Divji koren je trši. Rdeče korenje je nastalo na nizozemskem. Korenje spada med krebuljice (peteršilj, zelena, komarček). Podoben korenju je pikasti mišjak, ki je strupen. To velja tudi za trobeliko. Seme korenja je tudi dobra začimba.
Nabiramo vedno le tisto, kar poznamo. Pri korenju pazimo da so listi kot pri gojenem korenju. Sredi socvetja je črno – vijolični cvetek. Steblo je dlakavo. Predno se socvetje razpre, je obrnjeno navznoter. Ko se naredijo semena se v to obliko vrne.
Dišeči koromač najdemo v hribovitih krajih. Listi so kot praprot. Na cvetu naredi plodove. Okus po janežu. Užitni so listi in mladi plodovi. Plodove lahko namočimo v žganje.
Njivski osat (soroden z artičoko) lahko skuhamo – bodice se zmehčajo.
Navadni ščir – na njivah – lahko se pripravi kot blitva.
Rman
Podzemne dele rastlin nabiramo tam in tiste, ki jih je veliko.
Korenine potrošnika se lahko kuha. Suhe korenine pa se lahko prepraži za kavni nadomestek. Korenine spodbujajo delovanje jeter.
Stebla regrata vsebujejo grenčine – za jetra najboljše (8 stebelc).
Veliko rastlin ima zdravilni učinek.
Veliko rastlin se lahko naredi z jajci – frtalja – mladi listi rmana. Bela metlika je odlična zelenjava – kot ščir. Lahko se pripravi kot blitva ali v solati.
Milnica ni užitna – dobra le za roke prati.
Amarant je latinsko ime za ščir.
Travniška peruša – cvetovi so za na solate. Bela peruša. Dlakava peruša je prva med pleveli spomladi. Cvetovi klasastega peruša.
Vse zvončnice so užitne – vsa rastlina.
Preobjeda je najbolj strupena.
Dobra misel – divji origano – v sorodu tudi z majaronom. Dobra kot začimba stročnic.
Šmarnico, podlesek površni nabiralci zamenjajo z čemažem, ker lahko rastejo skupaj in nekateri nabirajo vse vprek, čeprav se rastline loči po peclju, zvitosti in trdoti listov ter vonju.
Že Paracelzus je govoril – nič ni brez strupa – vse je v količini – odmerku.
Plešec.
Bršljanasta grenkuljica – dodatek juham. Čaj je za dihalne poti.
Spomladi cvetje – trobentica, kurje črevce, marjetica, lopatica pred cvetenjem.
Pri nas je malo strupenih rastlin.
Na paradižnikovo solato socvetje korenja.
Cvetovi mačic, vse vrste vijolic – cvetovi in listi, cvetovi hrena in mladi listi.
Koprive so zelo okusne. Prehransko so zelo močne. Lahko jih posušimo – zmlete v prah pa dodamo jedem. Najprimernejše so pred cvetenjem. Uporabno je tudi seme. Vsebuje veliko beljakovin in rudnin. Mrtve koprive so užitne a bolj grenke, manj okusne. Sorodne so z meto in meliso.
Vse kar je podobno čebuli, drobnjaku, je tudi užitno.
Breskova dresen je tudi užitna.
Osat lahko tudi pripravimo z jajci. V solati pa mlade liste, kjer bodice še niso tako izražene.
Skuta je dobra za veliko vrst namazov, ne le čemaža. Tudi npr. koprivami.
Materina dušica – v vrtu je višja in bolj bohotno rastoča z več vode, a je zato bolj blaga od divje rastoče. Manj ima aromatičnosti.
Knjige – Ljubiša Grlič – o rastlinah
Richard Wilford – naše zdravilne rastline.
Cortese se je vse naučil iz knjig. Po poklicu je agronom. Zanimala ga je pri študiju najbolj botanika.
Včasih so se te rastline jedle zaradi pomanjkanja. V 60. letih se je začelo te rastline »odkrivati« na novo. Prebujati se je začelo tako prehranjevanje. Še posebno meščani – nekaj zdravega, naravnega.
Deveterolistna konopljica – pikantna, pekoča, čistilna – majhne količine.
Kurje črevce kot osnova za solato. Mladi listi lipe in lipovca. Tudi bukev, breza. Iglavci – vršički. Hmelj poganjki. Mlade koprive, regačica.
Hmelj raste na vlažnih krajih, ob vodah. Pivu se dodajajo plodovi.
K vloženim kumaram se doda ob česnu še rman v cvetenju.
Dlakava penuša – listna rozeta. Regačica.
Breskova dresen – listi in cvet.
Plešec v solatah ali blanširan.
Čevapčiči z materino dušico in čemažem.
Pri čemažu je vse užitno – listi, čebulice (glej da izbereš prave), socvetje, popki, stebelca.
Vijolic je pri nas 20 vrst – vse so užitne.
Vrtnice – cvetovi – tudi plodovi.
Okrasni luk – socvetje.
Klasasti repuš (maslenica) - socvetje.
Bela metlika tudi surova.
Travniška peruša.
Dlakava peruša v sadno solato.
Ko kuhamo to naredimo z malo vode, ki jo tudi uporabimo, saj se je v njo veliko izlužilo.
Rogovilček, hrvaška zel je iz Južne Amerike (mali cvetki podobni kamilici).
Nemška zel – mali rumeni cvetovi – mladi poganjki surovi, večja zel kot špinača.
1 g korenine japonskega dresnika je v lekarni 2 eura. Je užitna rastlina – mladi poganjki pečemo, kuhamo, je zdravilen in užiten. Ja pa invazivna vrsta.
Tolščak sicer vsebuje omega 3 olje a v minimalni količini.
Boreč – če bi ga jedli stalno in trajno – je strupen.
Repinec (čiček)– korenina na različne načine. Listi so kmalu grenki. Korenine so sladkaste in se izkopavajo pozimi.
Smrdljivka – vse rastline, ki so podobne regratu so užitne. Nekatere so le grenke.
Trpotec – oskolisti – užiten – lahko v rižoto – tudi socvetja.
Volčje jabolko – lampiončki – užitne sladkaste kroglice (le nekatere grenke- lahko izpljunemo) – C vitamin.
Topinambur – gomolje izkopavamo sproti, ker imajo veliko vode in bi se na zraku izsušili. S krompirjem nima zveze. Nima škroba. Je iz inulina. Jedo se surove. Se ne lupijo. Cvetni listi – užitni - za okras jedi. Užitni tudi mladi listi, ki so grenki.
Grenčine se porazgubijo, če take rastline kombiniramo v jed.
Trave so le mlade primerne za sočenje. Za kuhanje so neuporabne.
Detelja uporabni listi in socvetja.
Zapisala Nevenka Vahtar.