Dušan Klenovšek: Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali - 17. 3. 2015
Dela že 4 leta v Kozjanskem parku.
Sevničan, ki sedaj živi v Krškem. Po Sloveniji ima predavanja o pticah. Piše v planinski vestnik.
Sedaj srečujemo domače živali. V jeseni pa tujerodne.
Narava se spreminja in s tem pridejo tudi živali, rastline – to je ok. Ko pa se pojavi od drugod in se začne pri nas širiti, je to invazivna sorta. Naturalizirana je, če pri nas obstaja, a se ne širi. To je prehodna tujerodna vrsta. Ta lahko pri nas obstane leto, dve in nato izgine.
Kanadska zlata rozga pri nas od 1937. Obstaja tudi orjaška. Za žuželke je dobrodošla.
Rudbekija deljenolista od 1899 je prvič opažena. Trikrpata še ni invazivna, je nizka.
Topinambur je ena vrsta sončnice. Zraste do 3 m. pri nas od konca 19. Stol. Užitni gomolji.
Črnoplodni mrkač se prime na oblačila.
Prihaja amorfa – velika je kot dren.
Ambrozija – pelinolista žvrklja. Naselijo razvito področje. Je pionirska vrsta. Hitreje zasedejo prazne površine. Dobro prenaša slanost cest. Od spomladi 2010 se mora odstranjevati. Rastrline je potrebno izruvati. Je močno alergena. S košnjo se ne naredi nič. Le z zaporednim, dovolj pogostim košenjem se jo »utrudi«, da se ne more več obnoviti.
Astre – nebine nekatere so pritlične – enoletna suholetnica. K nam prišla sredi 19. Stol.
Kanadska hudoletnica – sredi 20. Stol.
Vinika – kot divja trta – vse preraste.
Iz Himalaje – žlezava nedotika – seme ob dotiku eksplodira. Ta prežene tudi koprivo.
Drobnocveta nedotika – po 10 letih je postala invazivna. Ne ve se zakaj miruje in naenkrat neka vrsta postane invazivna.
Japonski dresnik je sorodnik ajde. Spada med 100 najbolj invazivnih vrst. Uspešna je le redna 10 dnevna košnja, ki rastlino »utrudijo« - ji vzame energijo za obnovo. Ne sme se je škropiti.
Ameriški javor je pri nas že od 1688
Pajesen – veliki ajland.
Robinja – akacija je pri nas že 300 let.
Davidova budleja.
Vodna kuga – račja zel.
Kostanjeva šiškarica – odebelitev na listih – ličinka majhne kitajske ose. So le samičke, ki ne rabijo samcev. Pojavila se je v letu 2012. Ose velike le nekaj milimetrov.
Pikapolonice raznih barv in pik – Harlekinske pikapolonice. Od 2001 v belgiji od 2011 v Evropi že milijarde. Največja škoda, da poje tudi ličinke naših pikapolonic.
Koleradski hrošč.
Brestova grizlica – gosenica osice.
Pušpanova vešča – v posavju je od 202013.
Rdečevratke – želvice – delajo naši želvi škodo. V Šmarjeških toplicah v lokvanjevem ribniku. Rumenovratka je enaka.
Zlate ribice od 1162.
Sončni ostriž 1877.
Ameriški somič lovi celo goloba v plitvini.
Šarenka je skoraj uničila soško postrv.
Španski lazar.
Mrtvica ob Čatežu na Savi ima toplo vodo in je idealna za invazivne vrste.
Vodna solata je tropska rastlina in raste, kjer živijo nilski konji.
Nilska filapija preživi tudi v gnojnici – slabo meso.
Rdeči škrjanec – od 1990.
Mehiška osa grebača.
Veliki lovkar – kot gnijoče meso – kot morska zvezda.
Marjan Haler je raziskoval - pisala o invazivnih vrstah na Sotli. Žena o invazivnih vrstah na Savi.
Na internetu se lahko pogleda Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih vrst.
Pikapolonice in njene ličinke se enako hranijo. Jedo samo listne uši, ki pa jih mravlje branijo.
Dobro je narediti Hotel za pikapolonice - škatlo napolnimo s slamo ali uporabimo narobe obrnjene lončke, ki jih nekam obesimo.
Strigalice so zelo koristne živali. Tudi one so zadovoljne s škatlo s senom.
Rdeči škratci – na pokopališču jih je polno – so stenice – niso ne vem kaki škodljivci.
Vrane in krokarji so najbolj pametne ptice in ves jede. Krokar – enako kot siva vrana – pleni ptice.
Kormoran je pri nas že od nekdaj. Je bil že kot izumirajoča vrsta zaščiten. Ribniki – populacija se je razširila. Pri nas prezimujejo.
Vetrne elektrarne – odvisno, kje so. Na Danskem ptice – galebi - gnezdijo na vetrnici.
Praviloma so ptiči »tumasti«.
Volovja reber ima tak položaj, da ima močan vzgornik, vso področje je južno, ptiči se prihajajo sem hranit. Veter deluje kot dvigalo in jih brez »dela« dvigne nad višino 1000 m.
Ptiči ne pazijo in jih vetrnice res sklatijo.
Mi pa bi imeli elektriko, a ne vetrnic na »vrtu«.
Na Volovjo reber imajo tudi vodene ogled. Tudi jastrebi so tam.
Pri ribah je ob elektrarnah problem, da se drstijo gorvodno in bi morala prečenja področja elektrarn biti za ribe prehodna. To je tudi v reki Mirni – gor vodno. Za drstenje potrebujejo ribe določene pogoje. Zamuljenost tal je problem.
Na Soči so uničili stare vrste rib in njihova drstišča, ker potrebujejo drstišče prav na enem produ.
Od 1979 obstaja Natura 2000 tam kjer so ptice in rastline, ki jih je potrebno zaščititi – jim dati življenjski prostor, da se tam lahko ohranijo. 1/3 ozemlja SLO je pod Naturo 2000. Če živimo enako, ni problem. Če pa so v naravo večji posegi, spremembe, je težje. 90% ni problematičnih.
Spodnja Sava – popravek – mora biti Natura 2000.
HE Mokrice so problematične, ker s iz Sotle v Krko selijo ribe, ki potrebujejo prodnato dno. Kako to povezati, ker je problem nastanka muljnatega dna.
Njegov telefon je 0415 93 929. Zapisala Nevenka Vahtar
Sevničan, ki sedaj živi v Krškem. Po Sloveniji ima predavanja o pticah. Piše v planinski vestnik.
Sedaj srečujemo domače živali. V jeseni pa tujerodne.
Narava se spreminja in s tem pridejo tudi živali, rastline – to je ok. Ko pa se pojavi od drugod in se začne pri nas širiti, je to invazivna sorta. Naturalizirana je, če pri nas obstaja, a se ne širi. To je prehodna tujerodna vrsta. Ta lahko pri nas obstane leto, dve in nato izgine.
Kanadska zlata rozga pri nas od 1937. Obstaja tudi orjaška. Za žuželke je dobrodošla.
Rudbekija deljenolista od 1899 je prvič opažena. Trikrpata še ni invazivna, je nizka.
Topinambur je ena vrsta sončnice. Zraste do 3 m. pri nas od konca 19. Stol. Užitni gomolji.
Črnoplodni mrkač se prime na oblačila.
Prihaja amorfa – velika je kot dren.
Ambrozija – pelinolista žvrklja. Naselijo razvito področje. Je pionirska vrsta. Hitreje zasedejo prazne površine. Dobro prenaša slanost cest. Od spomladi 2010 se mora odstranjevati. Rastrline je potrebno izruvati. Je močno alergena. S košnjo se ne naredi nič. Le z zaporednim, dovolj pogostim košenjem se jo »utrudi«, da se ne more več obnoviti.
Astre – nebine nekatere so pritlične – enoletna suholetnica. K nam prišla sredi 19. Stol.
Kanadska hudoletnica – sredi 20. Stol.
Vinika – kot divja trta – vse preraste.
Iz Himalaje – žlezava nedotika – seme ob dotiku eksplodira. Ta prežene tudi koprivo.
Drobnocveta nedotika – po 10 letih je postala invazivna. Ne ve se zakaj miruje in naenkrat neka vrsta postane invazivna.
Japonski dresnik je sorodnik ajde. Spada med 100 najbolj invazivnih vrst. Uspešna je le redna 10 dnevna košnja, ki rastlino »utrudijo« - ji vzame energijo za obnovo. Ne sme se je škropiti.
Ameriški javor je pri nas že od 1688
Pajesen – veliki ajland.
Robinja – akacija je pri nas že 300 let.
Davidova budleja.
Vodna kuga – račja zel.
Kostanjeva šiškarica – odebelitev na listih – ličinka majhne kitajske ose. So le samičke, ki ne rabijo samcev. Pojavila se je v letu 2012. Ose velike le nekaj milimetrov.
Pikapolonice raznih barv in pik – Harlekinske pikapolonice. Od 2001 v belgiji od 2011 v Evropi že milijarde. Največja škoda, da poje tudi ličinke naših pikapolonic.
Koleradski hrošč.
Brestova grizlica – gosenica osice.
Pušpanova vešča – v posavju je od 202013.
Rdečevratke – želvice – delajo naši želvi škodo. V Šmarjeških toplicah v lokvanjevem ribniku. Rumenovratka je enaka.
Zlate ribice od 1162.
Sončni ostriž 1877.
Ameriški somič lovi celo goloba v plitvini.
Šarenka je skoraj uničila soško postrv.
Španski lazar.
Mrtvica ob Čatežu na Savi ima toplo vodo in je idealna za invazivne vrste.
Vodna solata je tropska rastlina in raste, kjer živijo nilski konji.
Nilska filapija preživi tudi v gnojnici – slabo meso.
Rdeči škrjanec – od 1990.
Mehiška osa grebača.
Veliki lovkar – kot gnijoče meso – kot morska zvezda.
Marjan Haler je raziskoval - pisala o invazivnih vrstah na Sotli. Žena o invazivnih vrstah na Savi.
Na internetu se lahko pogleda Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih vrst.
Pikapolonice in njene ličinke se enako hranijo. Jedo samo listne uši, ki pa jih mravlje branijo.
Dobro je narediti Hotel za pikapolonice - škatlo napolnimo s slamo ali uporabimo narobe obrnjene lončke, ki jih nekam obesimo.
Strigalice so zelo koristne živali. Tudi one so zadovoljne s škatlo s senom.
Rdeči škratci – na pokopališču jih je polno – so stenice – niso ne vem kaki škodljivci.
Vrane in krokarji so najbolj pametne ptice in ves jede. Krokar – enako kot siva vrana – pleni ptice.
Kormoran je pri nas že od nekdaj. Je bil že kot izumirajoča vrsta zaščiten. Ribniki – populacija se je razširila. Pri nas prezimujejo.
Vetrne elektrarne – odvisno, kje so. Na Danskem ptice – galebi - gnezdijo na vetrnici.
Praviloma so ptiči »tumasti«.
Volovja reber ima tak položaj, da ima močan vzgornik, vso področje je južno, ptiči se prihajajo sem hranit. Veter deluje kot dvigalo in jih brez »dela« dvigne nad višino 1000 m.
Ptiči ne pazijo in jih vetrnice res sklatijo.
Mi pa bi imeli elektriko, a ne vetrnic na »vrtu«.
Na Volovjo reber imajo tudi vodene ogled. Tudi jastrebi so tam.
Pri ribah je ob elektrarnah problem, da se drstijo gorvodno in bi morala prečenja področja elektrarn biti za ribe prehodna. To je tudi v reki Mirni – gor vodno. Za drstenje potrebujejo ribe določene pogoje. Zamuljenost tal je problem.
Na Soči so uničili stare vrste rib in njihova drstišča, ker potrebujejo drstišče prav na enem produ.
Od 1979 obstaja Natura 2000 tam kjer so ptice in rastline, ki jih je potrebno zaščititi – jim dati življenjski prostor, da se tam lahko ohranijo. 1/3 ozemlja SLO je pod Naturo 2000. Če živimo enako, ni problem. Če pa so v naravo večji posegi, spremembe, je težje. 90% ni problematičnih.
Spodnja Sava – popravek – mora biti Natura 2000.
HE Mokrice so problematične, ker s iz Sotle v Krko selijo ribe, ki potrebujejo prodnato dno. Kako to povezati, ker je problem nastanka muljnatega dna.
Njegov telefon je 0415 93 929. Zapisala Nevenka Vahtar