Duševno zdravje v tretjem življenjskem obdobju
Zdravstveni dom Sevnica - 24. 10. 2017
Jacinta Doberšek Mlakar, višja medicinska sestra, profesorica zdravstvene vzgoje in koordinatorica skupnostne psihiatrične obravnave iz Zdravstvenega doma Sevnica nam je temo predstavila na simpatičen način in nas s svojo odprtostjo in neposrednostjo potegnila v razmišljanje o psihičnih težavah v tretjem življenskem obdobju. Čeprav pogosto postavljamo v ospredje fizične težave, je zelo pomembno tudi duševno zdravje. Na njega vplivamo z našo aktivnostjo in je temelj človekovega zdravja nasploh. Vpliva na počutje, medosebne odnose in nam omogoča zavedanje in izpolnitev naših vlog v osebnem in družbenem življenju.
Kako je lahko ogroženo duševno zdravje? Okrepijo se stare duševne motnje in razvijejo nove (depresija, demenca, samomorilno vedenje) - pogosto v kombinaciji s splošnimi kroničnimi obolenji. Prisotnost duševnih obolenj je med starejšimi pogosto zanemarjena. Eden od štirih starostnikov ima diagnosticirano depresijo, tesnobno počutje ali drugo psihiatrično motnjo.
Pogled v prihodnost. Do leta 2025 bo 1/3 prebivalstva stara 60 let in več. Evropa ima največji delež žensk na svetu, saj je dvakrat več žensk kot moških starih več kot 80 let.
Uživati v življenju in krepiti duševno zdravje. To je čas, ko imamo priložnost lotiti se stvari, ki smo jih zamudili v mladih letih. Vsak dan se vsaj pol ure gibamo do zadihanosti: sprehodi, plavanje, smučanje, ples. S tem vzpodbujamo dobre hormone in polnimo telo s kisikom. Sprejemamo novosti: računalniki, internet, se lotimo študija. Obdržimo vrednote, ki so se izkazale za dobre: odgovornost, poštenost, razumevanje mladih, podpora. Ustvarjamo lepe medčloveške odnose, stremimo k lepim doživetjem, negujemo skladne odnose s svojimo bližnjimi in v tem uživamo. To krepi duševno čvrstost. Ustvarjamo toplino, delujemo združevalno, s svojim zgledom. Lepo sožitje z ljudmi je velika življenjska sreča, konfliktnost pa človeška stiska. Spremembe lahko pričakujemo samo od sebe. Poiskati moramo občutek miru v sebi, ampak se ne predajati čisto brezdelju ali osamljenosti. Nekaterih veščin boljšega komuniciranja se lahko naučimo.
Dodajmo staranju višjo kakovost in življenju - življenje! Kako? S sprehodi v naravi, kolesarjenjem, delom na vrtu, razteznimi vajami že v postelji. Z zanimanjem za dogajanje v naši okolici, negovanjem stikov z bližnjimi, druženjem, ukvarjanjem z zanimivimi stvarmi. Pili naj bi veliko vode, jedli manj mesa in več sadja ter zelenjave, ne pili alkohola in ne kadili, šli zgodaj spat in dovolj spali. Priporočljivo je reševanje križank, branje knjig. Stres obvladujemo s sproščanjem, ustvarjanjem. Negujemo smisel za življenje - duhovno dimenzijo, optimizem, pozitivna čustva. Nismo zavistni, krepimo smisel za humor. Z modrostjo smo si pridobili občutek za pravo mero pri vsem tem.
Ker pogovor daje moč. Psihološka svetovalnica Zdravstvenega doma Sevnica (031 704 707) - ima dve svetovalki, na pogovor se naročimo in pridemo v prostore nekdanje urgence. Za to ne rabimo napotnice ali kartice. V Sloveniji je takih posvetovalnic devet, lahko se obrnemo na kakšno drugo, nam najbližja je potem v Laškem. Skupnostna psihiatrična obravnava v Zdravstvenem domu Sevnica (07 81 61 555) za področje od Radeč do Brežic. To je skupina petih strokovnjakov, ki dela na domu, na terenu in se ukvarja z nezdravljenimi in že zdravljenimi hudimi duševnimi motnjami.
V odnosih v domače okolju je pomembno ohranjanjanje dostojanstva, da imamo spoštljiv odnos tudi pri kreganju. Kritiziramo situacijo, ne človeka. Ne povzdigujemo glasu, imejmo kontakt z očmi, izražajmo svoje mnenje, ne, kar so drugi rekli. Ne ponižujmo, imejmo miren in pošten odnos.
Razlika med osebnostno motnjo in hudo duševno motnjo. Vsak človek ima neko osebnostno motnjo: za druge nesprejemljiv način reagiranja. Poglobljene motnje lahko otežujejo normalno funkcioniranje v življenju: nezmožnost izražanja čustev, pomanjkljiv odnos do delavnosti, odločanje za "fajn" in ne dovolj za "prav". Teh motenj ne moremo zdraviti z zdravili, potrebna je kakovostna psihoterapija. Hude duševne motnje lajšamo z zdravili in terapijo. Osnova za njih je v genetiki, družini, vplivu širšega okolja. Za otroka je najbolj važen občutek varnosti in, da je ljubljen.
Pri obvladovanju stresa lahko uporabljamo relaksacijske - sprostitvene tehnike: v Zdravstvenem domu Sevnica organizirajo delavnice, lahko bi jih tudi za U3. Pri hudih duševnih motnjah sami bolniki tega ne morejo uporabljati.
Alternativa. Uradna medicina ni v najboljših odnosih s tem, je pa uporabno vse, kar ne škodi. Važno je, da pri kemoterapiji ne mešamo še česa zraven. Sicer pa so lahko alternativni viri: zeliščarstvo, homeopatija, masaže.
Demenca. Nagnjenost je lahko v rodu, lahko jo sproži možganska kap, nepravilna prehrana, nekatera zdravila. Začetek lahko premaknemo na kasneje s fizično aktivnostjo, miselnimi vajami, spominskimi igrami, družabnimi igrami, kartanjem, branjem, študijem. Skrbimo za zdravje na splošno: brez alkohola in cigaret.
Občutek strahu. To je lahko osebnostna poteza, če pa moti življenje, je potreben pogovor in pri napadih paničnih strahov mogoče tudi zdravila. Moteče in nevarno pa je lahko tudi pomanjkanje strahu, ko si človek vse upa in prehitro reagira. V tem primeru se je treba navaditi, da nekajkrat vdihnemo, stvari premislimo in šele potem ravnamo.
Na koncu predavanja se je razvil sproščen pogovor z vprašanji ter dilemami in tudi v prihodnje bi se morali lotevati takih in podobnih tem.
Zapisala
Romana Ivačič
Kako je lahko ogroženo duševno zdravje? Okrepijo se stare duševne motnje in razvijejo nove (depresija, demenca, samomorilno vedenje) - pogosto v kombinaciji s splošnimi kroničnimi obolenji. Prisotnost duševnih obolenj je med starejšimi pogosto zanemarjena. Eden od štirih starostnikov ima diagnosticirano depresijo, tesnobno počutje ali drugo psihiatrično motnjo.
Pogled v prihodnost. Do leta 2025 bo 1/3 prebivalstva stara 60 let in več. Evropa ima največji delež žensk na svetu, saj je dvakrat več žensk kot moških starih več kot 80 let.
Uživati v življenju in krepiti duševno zdravje. To je čas, ko imamo priložnost lotiti se stvari, ki smo jih zamudili v mladih letih. Vsak dan se vsaj pol ure gibamo do zadihanosti: sprehodi, plavanje, smučanje, ples. S tem vzpodbujamo dobre hormone in polnimo telo s kisikom. Sprejemamo novosti: računalniki, internet, se lotimo študija. Obdržimo vrednote, ki so se izkazale za dobre: odgovornost, poštenost, razumevanje mladih, podpora. Ustvarjamo lepe medčloveške odnose, stremimo k lepim doživetjem, negujemo skladne odnose s svojimo bližnjimi in v tem uživamo. To krepi duševno čvrstost. Ustvarjamo toplino, delujemo združevalno, s svojim zgledom. Lepo sožitje z ljudmi je velika življenjska sreča, konfliktnost pa človeška stiska. Spremembe lahko pričakujemo samo od sebe. Poiskati moramo občutek miru v sebi, ampak se ne predajati čisto brezdelju ali osamljenosti. Nekaterih veščin boljšega komuniciranja se lahko naučimo.
Dodajmo staranju višjo kakovost in življenju - življenje! Kako? S sprehodi v naravi, kolesarjenjem, delom na vrtu, razteznimi vajami že v postelji. Z zanimanjem za dogajanje v naši okolici, negovanjem stikov z bližnjimi, druženjem, ukvarjanjem z zanimivimi stvarmi. Pili naj bi veliko vode, jedli manj mesa in več sadja ter zelenjave, ne pili alkohola in ne kadili, šli zgodaj spat in dovolj spali. Priporočljivo je reševanje križank, branje knjig. Stres obvladujemo s sproščanjem, ustvarjanjem. Negujemo smisel za življenje - duhovno dimenzijo, optimizem, pozitivna čustva. Nismo zavistni, krepimo smisel za humor. Z modrostjo smo si pridobili občutek za pravo mero pri vsem tem.
Ker pogovor daje moč. Psihološka svetovalnica Zdravstvenega doma Sevnica (031 704 707) - ima dve svetovalki, na pogovor se naročimo in pridemo v prostore nekdanje urgence. Za to ne rabimo napotnice ali kartice. V Sloveniji je takih posvetovalnic devet, lahko se obrnemo na kakšno drugo, nam najbližja je potem v Laškem. Skupnostna psihiatrična obravnava v Zdravstvenem domu Sevnica (07 81 61 555) za področje od Radeč do Brežic. To je skupina petih strokovnjakov, ki dela na domu, na terenu in se ukvarja z nezdravljenimi in že zdravljenimi hudimi duševnimi motnjami.
V odnosih v domače okolju je pomembno ohranjanjanje dostojanstva, da imamo spoštljiv odnos tudi pri kreganju. Kritiziramo situacijo, ne človeka. Ne povzdigujemo glasu, imejmo kontakt z očmi, izražajmo svoje mnenje, ne, kar so drugi rekli. Ne ponižujmo, imejmo miren in pošten odnos.
Razlika med osebnostno motnjo in hudo duševno motnjo. Vsak človek ima neko osebnostno motnjo: za druge nesprejemljiv način reagiranja. Poglobljene motnje lahko otežujejo normalno funkcioniranje v življenju: nezmožnost izražanja čustev, pomanjkljiv odnos do delavnosti, odločanje za "fajn" in ne dovolj za "prav". Teh motenj ne moremo zdraviti z zdravili, potrebna je kakovostna psihoterapija. Hude duševne motnje lajšamo z zdravili in terapijo. Osnova za njih je v genetiki, družini, vplivu širšega okolja. Za otroka je najbolj važen občutek varnosti in, da je ljubljen.
Pri obvladovanju stresa lahko uporabljamo relaksacijske - sprostitvene tehnike: v Zdravstvenem domu Sevnica organizirajo delavnice, lahko bi jih tudi za U3. Pri hudih duševnih motnjah sami bolniki tega ne morejo uporabljati.
Alternativa. Uradna medicina ni v najboljših odnosih s tem, je pa uporabno vse, kar ne škodi. Važno je, da pri kemoterapiji ne mešamo še česa zraven. Sicer pa so lahko alternativni viri: zeliščarstvo, homeopatija, masaže.
Demenca. Nagnjenost je lahko v rodu, lahko jo sproži možganska kap, nepravilna prehrana, nekatera zdravila. Začetek lahko premaknemo na kasneje s fizično aktivnostjo, miselnimi vajami, spominskimi igrami, družabnimi igrami, kartanjem, branjem, študijem. Skrbimo za zdravje na splošno: brez alkohola in cigaret.
Občutek strahu. To je lahko osebnostna poteza, če pa moti življenje, je potreben pogovor in pri napadih paničnih strahov mogoče tudi zdravila. Moteče in nevarno pa je lahko tudi pomanjkanje strahu, ko si človek vse upa in prehitro reagira. V tem primeru se je treba navaditi, da nekajkrat vdihnemo, stvari premislimo in šele potem ravnamo.
Na koncu predavanja se je razvil sproščen pogovor z vprašanji ter dilemami in tudi v prihodnje bi se morali lotevati takih in podobnih tem.
Zapisala
Romana Ivačič