Irena Kurajič: Sedem resnično dobrih razlogov za ekološki vrt - 11. 11. 2014
Irena Kurajić - univ. dipl.inž.kmet.
Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma. Njen izvor po mami in očetu je s kmetije. Med študijem se je mudila tudi na Bavarskem, kjer je na eko kmetiji spoznavala, če je eko možno.
Že kot otrok je prišla v stik s kemičnimi sredstvi, katerih uporaba je bila običajna in količine so se uporabljale kar tako »na oko«. Zaradi kemije – preparat proti širokolistemu plevelu – je na dvorišču propadel velik macesen. Na vrtu pa je babica poškropila poti in še 3 leta na poti in na vsako stran v širini 1 m ni raslo nič.
Med študijem so se ji prizanesljivo posmehovali, ko je šla na Bavarsko, sedaj pa se eko ideja vedno bolj širi. Tudi njen profesor je sedaj vodja oddelka za eko pridelovanje.
Zakaj EKO? – za hčerke – kraljice narave – za njih ohraniti okolje.
Potrebno je močno zmanjšati fitofarmacevtska sredstva – FFS – sintetična.
Popolno sadje.
Pokaže nam sliko dekleta, ki škropi proti plevelom na brežini potočka. To gre v podtalnico in v pitno vodo in tudi potočna voda se zastrupi. Golf igrišča (veliki onesnaževalci okolja) in drugi travniki s samo »čisto« travo – so varljivo lepi – so polni strupov, kemikalij. Vsa FFS niso enako strupena. Najbolj strupeni so prepovedani. Sedanji so manj časa obstojni, a so bolj strupeni. »Naravni« piletrin – iz bolhača je zelo strupen.
Sedaj je v SLO poraba ½ manjša, kar pa je še vedno ogromno. Mi smo 5. po veliki količini uporabe strupov.
Neonikotinoidi – pomor čebel. Confidor – čebele izgubijo orientacijo.
Bakrovi fungicidi – kurerblav – pri sadnem drevju – tudi oni zmanjšujejo mikroorganifme – tla postanejo manj plodna. Tudi v vinogradih se kopiči atrazin – za plevele – je prepovedan, a je še vedno v uporabi nelegalni. Bakrovi fungicidi so še zelo močno prisotni v okolici Celja, ob Dravi in Muri. Proti polžem uporabi kuhinjsko sol.
Za bolj čisto podtalnico ne uporabljajte lahko topnih snovi. Boljša izbira – organska gnojila – kompostni kup. Pomembne so tudi rastline, ki vežejo dušik in veliko zelene mase, ki jo podkopljemo: detelja, facelija, ajda (fosfor veže iz tal in tako pomaga še drugim rastlinam).
Nitrit ion se veže na naš hemoglobin preko vode in potem nimamo v naših celicah kisika.
Manjši izpusti CO2 v ozračje – učinek tople grede je v osnovi dober, a je sedaj vsega preveč. V SLO še hitreje raste temperatura, kot drugje v EU.
Problem dolge vožnje hrane – pomembno je domače kmetijstvo – da čim več pridelamo sami (ni prevoza).
V vrtu čim več naravnih materialov: les, stare opeke, naravne zastirke. Žaganje na 10 cm debelo je primerno za poti v vrtu.
Več koristnih organizmov v vrtu. Pest zemlje ima 5 milijard mikroorganizmov – dobrih bakterij in gliv, ki delajo dobro zemljo. Korenine stročnic pustimo v zemlji, saj imajo dušične mešičke, ki so zelo pomembni – zastonj dušično gnojenje. Prerez korenine pokaže glive, ki so v simbiozi z rastlino.
Deževniki, skakači pršice, čebele čmrlji, figova osa – so na eko vrtu in se še povečajo, če so v vrtu cvetlice. Figa – cvet je v bistvu znotraj, zato ima figa luknjico, da osica lahko pride not. Ko je figa zrela, ose ni več notri.
Muhe trepetalke – so kot ose – utripa s krili, da lebdi.
Tančičarica, pikapolonice – jedo uši. Harlekinske polonice so prišle z vzhoda, zdržijo nizke temperature, so še bolj požrešne, a jedo zarod naših polonic. Naselili so jih v ZDA – se zelo hitro množijo in so ušle iz rastlinjakov v naravo. Širijo se 400 km na leto. SLO so osvojile v 2 letih. Problem je, ker jedo ličinke naših 7 pikastih polonic. Polonic z 2 pikama je že zelo malo.
Sedaj v vinogradih škropijo z mentolom (iz mete) –ki ga harlekinske polonice ne marajo ali jih sesajo s sesalnikom – posebno na fasadah, da ne puščajo flekov – ker spustijo medeno tekočino kot zaščito, ki ima barvo in je grenka, kar je problem na grozdju, ker to lahko pride v mošt in je grenko vino.
Drugi koristni organizmi: gož, žabe, kačji pastir . . . Zelenci so zelo koristni.
Zastirke – pajki – zelo koristni.
Najtežje je dojeti – da je za nas na vrtu dovolj za pojesti. Težko gledamo, če nam kaj naš pridelek gloda. A če damo živalim njihov del in za nas ostane še vedno dovolj, imamo pa od živali korist.
Plesen se pojavi na starih listih – zato jih obiramo in popolnoma odstranimo iz vrta.
Važno je, kako gledamo: ali gledamo na vse slabo, ali pa znamo pogledati na vse dobro.
Koprive – vprašanje – nespecifično delovanje – deluje na vse.
Iščimo rešitve v dobro obstojnih sortah. Bezeg sovražijo polži – torej ga položimo veje, liste okrog vrta in po poteh. Za polže je tudi važno, da nimamo veliko senčnih delov. Če je polžev preveč, ne delamoi zastirk. Dobre so tudi bakrene pregrade okrog vrta . 10 cm gor in dol – v zemljo, z zgornjim robom obrnjenim navzven. Utopijo se v pivu, ki ga imajo nadvse radi. Da nimajo sence, okrog vrta naj bo grob pesek ali žagovina, jajčne lupine, ki jih moti – ne morejo čez, ker jih reže – vsaj 40 cm na široko.
Mravlje so na kislih tleh in tam kjer je hrana listne uši, ki jih molzejo. Apno zvišuje PH, kar jim ne ustreza.
Čudovito okolje za otroke. Domača zelenjava. Od kod izvira kupljena hrana? Če je vzgojena v rastlinjakih na podlagi – hidroponika – bolj na vodi – brez zemlje, ki daje tudi svoj okus, je celotna hrana brez okusa. Dostikrat se dodaja še umetna svetloba za hitrejšo rast – izniči se noč/dan. Vse to vpliva na okus: sorta in zrelost, kar pa je zadnja skrb ob pridelavi, kjer je pomemben samo dobiček, kjer se upošteva le tehnološko zrelost – da plod dobi barvo na trgovski polici – ob tem pa se nihče ne vpraša o zdravi, okusni hrani, ki jo dobi hrana z naravno zrelostjo.
Sama je vzgojila 210 sadik na balkonu.
Vpliv namakanja pri paprikah – plod je velik a ima razredčen ukus zaradi vsebnosti preveč vode.
Manj stresa in boljše počutje – vzemi si čas, da se usedeš v vrt in odmeditiraš vse dobro dogajanje v vrtu. Vrt je tudi zelena oaza miru in počitka. Dobra je tudi ročna kosilnica brez motorja. Pomemben je tudi travniški del v vrtu z naravnimi travniškimi cvetlicami, ki lahko odcvetijo. Tudi mah ima svoj zakaj. Vrsta sončnic je dobra tudi za zaščito od preveč sonca, kar letos ni bilo ravno potrebno. Privabljajo pa ptice, ki pojedo tudi druge škodljivce. Njenim paprikam in jajčevcem so sončnice bile dobrodošle ob dodatni zastirki.
Blitva raste v vseh razmerah. Pri bučkah je dobro obtrgovati stare liste. Ščir cveti. Laški fižol cveti rdeče in je visok. Kozmea – rože ki cvetijo belo, roza in rdeče in so razvejane in visoke – so dobre v vrtu. Boreč – užitni si njegovi listi. Kapucinka – užitni listi in cvetovi. Ognjič odganja škodljivce. Kalifornijski mak je rumen in koristen.
Raznolika združba – zdrav vrt.
Sadno drevje. Maline moramo obrezovati. Fige tu rastejo. Koper je dober med zeljem
Vrt se splača iz vidika zdravja in okolja, ki ga v dobrem stanju puščamo otrokom.
Zapisala Nevenka Vahtar
Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma. Njen izvor po mami in očetu je s kmetije. Med študijem se je mudila tudi na Bavarskem, kjer je na eko kmetiji spoznavala, če je eko možno.
Že kot otrok je prišla v stik s kemičnimi sredstvi, katerih uporaba je bila običajna in količine so se uporabljale kar tako »na oko«. Zaradi kemije – preparat proti širokolistemu plevelu – je na dvorišču propadel velik macesen. Na vrtu pa je babica poškropila poti in še 3 leta na poti in na vsako stran v širini 1 m ni raslo nič.
Med študijem so se ji prizanesljivo posmehovali, ko je šla na Bavarsko, sedaj pa se eko ideja vedno bolj širi. Tudi njen profesor je sedaj vodja oddelka za eko pridelovanje.
Zakaj EKO? – za hčerke – kraljice narave – za njih ohraniti okolje.
Potrebno je močno zmanjšati fitofarmacevtska sredstva – FFS – sintetična.
Popolno sadje.
Pokaže nam sliko dekleta, ki škropi proti plevelom na brežini potočka. To gre v podtalnico in v pitno vodo in tudi potočna voda se zastrupi. Golf igrišča (veliki onesnaževalci okolja) in drugi travniki s samo »čisto« travo – so varljivo lepi – so polni strupov, kemikalij. Vsa FFS niso enako strupena. Najbolj strupeni so prepovedani. Sedanji so manj časa obstojni, a so bolj strupeni. »Naravni« piletrin – iz bolhača je zelo strupen.
Sedaj je v SLO poraba ½ manjša, kar pa je še vedno ogromno. Mi smo 5. po veliki količini uporabe strupov.
Neonikotinoidi – pomor čebel. Confidor – čebele izgubijo orientacijo.
Bakrovi fungicidi – kurerblav – pri sadnem drevju – tudi oni zmanjšujejo mikroorganifme – tla postanejo manj plodna. Tudi v vinogradih se kopiči atrazin – za plevele – je prepovedan, a je še vedno v uporabi nelegalni. Bakrovi fungicidi so še zelo močno prisotni v okolici Celja, ob Dravi in Muri. Proti polžem uporabi kuhinjsko sol.
Za bolj čisto podtalnico ne uporabljajte lahko topnih snovi. Boljša izbira – organska gnojila – kompostni kup. Pomembne so tudi rastline, ki vežejo dušik in veliko zelene mase, ki jo podkopljemo: detelja, facelija, ajda (fosfor veže iz tal in tako pomaga še drugim rastlinam).
Nitrit ion se veže na naš hemoglobin preko vode in potem nimamo v naših celicah kisika.
Manjši izpusti CO2 v ozračje – učinek tople grede je v osnovi dober, a je sedaj vsega preveč. V SLO še hitreje raste temperatura, kot drugje v EU.
Problem dolge vožnje hrane – pomembno je domače kmetijstvo – da čim več pridelamo sami (ni prevoza).
V vrtu čim več naravnih materialov: les, stare opeke, naravne zastirke. Žaganje na 10 cm debelo je primerno za poti v vrtu.
Več koristnih organizmov v vrtu. Pest zemlje ima 5 milijard mikroorganizmov – dobrih bakterij in gliv, ki delajo dobro zemljo. Korenine stročnic pustimo v zemlji, saj imajo dušične mešičke, ki so zelo pomembni – zastonj dušično gnojenje. Prerez korenine pokaže glive, ki so v simbiozi z rastlino.
Deževniki, skakači pršice, čebele čmrlji, figova osa – so na eko vrtu in se še povečajo, če so v vrtu cvetlice. Figa – cvet je v bistvu znotraj, zato ima figa luknjico, da osica lahko pride not. Ko je figa zrela, ose ni več notri.
Muhe trepetalke – so kot ose – utripa s krili, da lebdi.
Tančičarica, pikapolonice – jedo uši. Harlekinske polonice so prišle z vzhoda, zdržijo nizke temperature, so še bolj požrešne, a jedo zarod naših polonic. Naselili so jih v ZDA – se zelo hitro množijo in so ušle iz rastlinjakov v naravo. Širijo se 400 km na leto. SLO so osvojile v 2 letih. Problem je, ker jedo ličinke naših 7 pikastih polonic. Polonic z 2 pikama je že zelo malo.
Sedaj v vinogradih škropijo z mentolom (iz mete) –ki ga harlekinske polonice ne marajo ali jih sesajo s sesalnikom – posebno na fasadah, da ne puščajo flekov – ker spustijo medeno tekočino kot zaščito, ki ima barvo in je grenka, kar je problem na grozdju, ker to lahko pride v mošt in je grenko vino.
Drugi koristni organizmi: gož, žabe, kačji pastir . . . Zelenci so zelo koristni.
Zastirke – pajki – zelo koristni.
Najtežje je dojeti – da je za nas na vrtu dovolj za pojesti. Težko gledamo, če nam kaj naš pridelek gloda. A če damo živalim njihov del in za nas ostane še vedno dovolj, imamo pa od živali korist.
Plesen se pojavi na starih listih – zato jih obiramo in popolnoma odstranimo iz vrta.
Važno je, kako gledamo: ali gledamo na vse slabo, ali pa znamo pogledati na vse dobro.
Koprive – vprašanje – nespecifično delovanje – deluje na vse.
Iščimo rešitve v dobro obstojnih sortah. Bezeg sovražijo polži – torej ga položimo veje, liste okrog vrta in po poteh. Za polže je tudi važno, da nimamo veliko senčnih delov. Če je polžev preveč, ne delamoi zastirk. Dobre so tudi bakrene pregrade okrog vrta . 10 cm gor in dol – v zemljo, z zgornjim robom obrnjenim navzven. Utopijo se v pivu, ki ga imajo nadvse radi. Da nimajo sence, okrog vrta naj bo grob pesek ali žagovina, jajčne lupine, ki jih moti – ne morejo čez, ker jih reže – vsaj 40 cm na široko.
Mravlje so na kislih tleh in tam kjer je hrana listne uši, ki jih molzejo. Apno zvišuje PH, kar jim ne ustreza.
Čudovito okolje za otroke. Domača zelenjava. Od kod izvira kupljena hrana? Če je vzgojena v rastlinjakih na podlagi – hidroponika – bolj na vodi – brez zemlje, ki daje tudi svoj okus, je celotna hrana brez okusa. Dostikrat se dodaja še umetna svetloba za hitrejšo rast – izniči se noč/dan. Vse to vpliva na okus: sorta in zrelost, kar pa je zadnja skrb ob pridelavi, kjer je pomemben samo dobiček, kjer se upošteva le tehnološko zrelost – da plod dobi barvo na trgovski polici – ob tem pa se nihče ne vpraša o zdravi, okusni hrani, ki jo dobi hrana z naravno zrelostjo.
Sama je vzgojila 210 sadik na balkonu.
Vpliv namakanja pri paprikah – plod je velik a ima razredčen ukus zaradi vsebnosti preveč vode.
Manj stresa in boljše počutje – vzemi si čas, da se usedeš v vrt in odmeditiraš vse dobro dogajanje v vrtu. Vrt je tudi zelena oaza miru in počitka. Dobra je tudi ročna kosilnica brez motorja. Pomemben je tudi travniški del v vrtu z naravnimi travniškimi cvetlicami, ki lahko odcvetijo. Tudi mah ima svoj zakaj. Vrsta sončnic je dobra tudi za zaščito od preveč sonca, kar letos ni bilo ravno potrebno. Privabljajo pa ptice, ki pojedo tudi druge škodljivce. Njenim paprikam in jajčevcem so sončnice bile dobrodošle ob dodatni zastirki.
Blitva raste v vseh razmerah. Pri bučkah je dobro obtrgovati stare liste. Ščir cveti. Laški fižol cveti rdeče in je visok. Kozmea – rože ki cvetijo belo, roza in rdeče in so razvejane in visoke – so dobre v vrtu. Boreč – užitni si njegovi listi. Kapucinka – užitni listi in cvetovi. Ognjič odganja škodljivce. Kalifornijski mak je rumen in koristen.
Raznolika združba – zdrav vrt.
Sadno drevje. Maline moramo obrezovati. Fige tu rastejo. Koper je dober med zeljem
Vrt se splača iz vidika zdravja in okolja, ki ga v dobrem stanju puščamo otrokom.
Zapisala Nevenka Vahtar