Forma viva MAKOLE in Galerija Ivana Dvoršaka (čet., 18. 5. 2023)
Po haloških cestah je furati fajn,
so goste gostilne in kelnarce so fajn …
Iz spomina na davne čase je pokukala na dan pesem o Halozah, ki smo jo zapeli na najvišji točki Poti Forme vive v Dežnem (500 m nadmorske višine) ob skulpturi oz. velikanski hrastovi klopi z imenom Pogled nemškega kiparja Branka Šmona. Od tukaj je res pogled za bogove: vidi se po vsej Dravinjski dolini, vse do Maribora, Ptuja, z roko sežeš skoraj do vrha Boča. Tukaj je ne samo najvišja točka parka, ampak je bil tudi vrhunec našega potepanja. Duša, ki je bila že polna umetnin številnih mojstrov, predvsem pa lepote varjenih skulptur kiparja Ivana Dvoršaka, je zavriskala in poletela nad prelepo dolino in hribi.
Tako se je končal naš izlet. Pa povejmo, kako se je začel.
Ob 8.00 smo s kombijem in dvema osebnima avtomobiloma – skupaj 18 študentov – odrinili s sevniške avtobusne postaje proti Planini, Šentjurju in Poljčanam. Pred gradom Štatenberg nas je pričakal kipar in vodič Ivan Dvoršak. Oskrbel nas je z informacijami o gradu in z dobrotami za naše želodčke. Obkrožili smo grad, ki žal propada, čeprav je del gradu obnovljen in ga tržijo za poroke. Kot nekoč lastniki grofje Attems smo se tudi mi sprehodili do lovskega doma in ribnikov, ob poti so nas pozdravljali kipi.
Naslednja postaja je bila pred tablo, ki prikazuje Pot Forme vive. Potem ogled razstave v lepem kulturnem domu. In nato z avtomobili na 10 km Pot Forme vive. Začeli smo ob reki, se ustavljali ob skulpturah umetnikov z raznih koncev sveta. Zlasti smo bili ponosni ob skulpturah našega rojaka Rudija Stoparja. Ko smo hoteli v hrib, pa nas je ustavila tabla o prepovedi vožnje in g. Ivan se je odpeljal v izvidnico. Vrnil se je z informacijo o plazu, ki ga prejšnji dan še ni bilo. Tako smo se vrnili v Makole in krenili po drugi, zelo strmi poti do Dežnega, kjer kraljuje Galerija Ivana Dvoršaka. Ob poti, zlasti pa okrog Galerije, so skulpture iz marmorja iz Sežane in lesa in o vsaki nam je Ivan povedal zgodbo. Galerija se nahaja na čudoviti razgledni točki. Naše dobro razpoloženje se je iz minute v minuto širilo, k temu so pripomogli sonce, razgled, himna in okusna hrana. V Galeriji so nas čisto zares očarale varjene skulpture, kot so kurent, Martin Krpan, Hlapec Jernej, pav, žirafe … Lahko rečem: gospod Ivan, kapo dol.
O koncu sem zapisala že na začetku. Hvala Marku Okornu za pobudo.
Zapis zaključujem z željo, da še kdaj koga odpeljem v ta prelepi kraj.
Zapisala: Jelka Slukan
Fotografije: Drago Slukan