Mojca Širok: Od Benedikta do Frančiška - 3. 10. 2017
Več posnetkov. Avtor: Jože Sečen.
Povezava na oddajo o koreninah papeža Frančiška v Argentini iz leta 2014:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/globus/174297167 .
Povezava na oddajo o koreninah papeža Frančiška v Argentini iz leta 2014:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/globus/174297167 .
Najprej nas pozdravi naš pevski zbor U3nek z dvema pesmima :
Z veseljem poudari tudi, da naše prostore na NHM 17 že s pridom uporabljamo in da je bil družabni krožek aktiven tudi čez poletje.
Riko Černigoj predstavi našo današnjo gostjo – dolgoletno poročevalko iz Rima - Mojco Širok.
Najprej nam gospa Širok predstavi delo novinarja, ki ga mnogi bolj malo poznamo. Dopisniška mreža je zelo razširjena po pomembnih mestih ali področjih. En novinar lahko pokriva kar veliko področje. Na začetku je delala reportaže za časopis Tednik. Tam je bil članek dolg 4 tipkane strani. Lahko so bile dodane podrobnosti. Za Radio in TV pa mora biti novica skrčena v 20 tipkanih vrstic ali v vsebino 1,3 minute. Za TV je lažje, ker je podpora slike. Za radio pa se je potrebno potruditi, da je jasno povedana vest v tako kratkem času. Ob tem anekdota, ko je nek Ameriški novinar napisal malo »zmešan« in malo daljši tekst, da sodelavci niso vedeli, kaj je hotel povedati, jim je odgovoril: »Nisem imel časa teksta skrajšati!«
Najbolj naporno je, »ko se ti dogaja« - to je bilo ravno ob zamenjavi papeža. To je bilo »kot strela z jasnega«. Ob Vojtili in njegovi bolezni, se je omenjala ta možnost. Ob Ratzingerju pa o tem resno ni nihče razmišljal. Papež ne odstopa. Vojtila kot papež Janez Pavel II je papeževal od svojega 58 leta s trdo roko in avtoriteto. Prinesel je mladost. Ko je zbolel, je bil 5 let zelo bolan. Njegova izjava je bila: »Tudi Kristus ni stopil s križa!« Pri njem je bilo jasno, da bo vztrajal do konca. Njegov naslednik Benedikt XVI – Ratzinger je bil že prej 20 let njegova »desna roka«. Ob izvolitvi pa je bil z 78 leti 2. najstarejši papež. Bil je velik teolog. Imel rad klavir. Pravi razlog za odstop pa se je pokazal kasneje. V predhodnih 5 letih so se, ob razrahljani kuriji, oblikovale manjše skupine oblasti – razvejana struktura »fevdov« raznih visokih dostojanstvenikov.
Vojtila je veliko potoval in razglašal, kar se mu je zdelo potrebno. Obvladoval je že s svojo prisotnostjo veliko maso vernikov. Tudi Benedikt je potoval, a veliko manj. V njegovem času so se pojavili razni škandali. Iz Vatikana so »odtekali« dokumenti. Papežu se je to stanje zdelo nevzdržno, ker tega ni mogel spraviti v red. S svojim odstopom je naredil 28. 2. 2013 »IZKLOP« in dal možnost Frančišku, da vse postavi na novo. To je bilo posebno obdobje – ko je papež še živ – se pripravljajo na konklave. Naenkrat sta dva papeža v belem. Že to je veliko presenečenje in zraven je še iz Argentine – za Evropsko katoliško cerkev – na koncu sveta. In je še jezuit povrhu. Jezuiti v katoliški cerkvi niso bili dobro zapisani. Po imenu pa je bil prvi papež z imenom Frančišek, ki mu niso mogli dodati I. – prvi.
Sedaj se nam zdi vse običajno. A starost 77 let pomeni, da je papež Frančišek že sorazmerno star. Pri izbiri novega papeža so dajali prednost značilnostim - moč, krepost, mladost, da vrne cerkvi njeno dostojanstvo. Že pred 5 leti so ga želeli izvoliti, a je sam predlagal, da njegove glasove dajo Ratzingerju. Tako sedaj z njim novinarji niso računali. A pred konklavom je kongregacija – posvet, kjer vsak kardinal dobi 5 minut za izraziti svoje mnenje. Nihče ni omenjal ime Jorge Mario Bergoglio – kasneje Frančišek. Bil pa je prijatelj Rodeta in njegov gost v Sloveniji. Imel je tudi nečakinjo poročeno s Slovencem. Tako obožuje potico in ko je bil v Madridu, je odnesel pismo iz Argentine od sina mami v Slovenijo. Frančišek pove na kongregaciji kakšen je problem, rešitev in kakšna naj bi bila cerkev. Tako na konklavu dobi takoj zadostno količino glasov.
Vic iz cerkvenih krogov: »Zakaj je v Vatikanu toliko vere? Zato, ker vsak, ki pride, jo tu pusti!«
Napisala je nekaj knjig o papežih. Benedikt XVI, Frančišek, sedaj še drugo. O samem Frančišku še nima jasnih idej. Novinar posluša in pobira mnenja drugih. Iz tega skuša sestaviti celoto. Kakšen je njegov pontifikat? Mnenja so različna. Da je prišlo do sprememb. Vatilix so že imenovali uhajanje dokumentov pri Benediktu. Sedaj to imenujejo Vatilix 2. To se dogaja z njegovimi ljudmi. Gospodarsko ministrstvo vodi Avstralec, ki se je takoj zapletel z zapravljanjem in pedofilijo. Človek, ki bi moral narediti red, je odstopil. K odstopu je bil prisiljen, ker je naročil zasledovanje, preverjanje, nadzor nekaterih finančnikov. A ga Frančišek ne podpre. Tako je tu zopet škandal, ki se ga ne pričakuje.
Glede na znano, ni sprememb na bolje. Kurija deluje kot neke vrste državna uprava. Za papežem je sekretar, ki je kot predsednik vlade. Minister = prefekt.
Najpomembnejše – ugled cerkve je dvignil – obraz cerkve je postal človeški – preprosta toplina. Že Janez Pavel je komuniciral z množicami a le od daleč.
Sama je prišla v Rim, ko je bil Janez Pavel že bolan – 5 let se je pričakovalo njegovo smrt. Bil je velik karizmatik.
Frančišek pa je po svoje »eden od nas«. To izhaja že iz okolja, iz katerega prihaja, kjer je cerkev drugačne vrste – brez razdalj. 2x se je z njim srečala kot novinar ob naših državnih delegacijah in se z njim rokovala.
Da bi ga bolje razumela, je šla v Argentino in spoznala okolje in ljudi, kjer je deloval. Ko mu je tako ob rokovanju povedala, da pozna njegovo nečakinjo Marijo Ines, jo je potrepljal po rami in se prisrčno nasmejal – njegova značilna sproščenost – »Marines (kot imenuje nečakinja, ki je poročena z izseljenim Slovencem) ne zna speči potice!« tudi Melaniji je rekel: »Ali možu spečeš potico?«. To je njegov značaj, kakor tudi značaj Argentine.
Kaj vsebinskega je sedaj drugače v cerkvi? Na začetku je bilo to zelo pomembno vprašanje. Tudi visoki duhovniki niso vedeli, kam gre cerkev. Vatikanski pomembneži so bili vzvišeni in ona kot ženska iz male države je bila dostikrat ponižana, ko so ji na pol stavka odrekli pogovor. A ob Frančišku nihče ni vedel, kam peljejo stvari. Zato je šla v Argentino. Tudi tam je bil povezan s Slovenijo. Tako je tudi dobival pirhe in potico. V Argentinski Slovenski skupnosti je bilo veliko slovenskih duhovnikov. Spoznal je kapucina Stanovnika. Jurij Rode je bil njegov bratranec. Le ta je bil pogosto v stiku s Frančiškom. V Gorenjskem listu so objavili, da je bil Frančišek na Gorenjskem in ob tem šel še v Madrid, da je oddal mami pismo sina San Miguela (jezuiti se šolajo 12 let), ki je bil v Argentini.
V Argentini je poiskala vse postaje, pomembne za Frančiška. Vsi so o njem govorili, da je preprost, odprt, daleč od gospostva. Njegova pisarna v Argentini je bila čisto majhna. Bil je pred upokojitvijo. Ostal je svoja osebnost, ki je Vatikan ni spremenil. 4 dni po izvolitvi se je odločil, da bo ostal v pansionu Sv. Marta, le preselil se je v največji apartma 201.
Njegova sedanja posebnost je, da se sedaj vedno smeje. Prej so ga imeli za mrkega. Vlada v Argentini je bila s cerkvijo vedno v nasprotjih. Ni želel javno nastopati, sedaj je to drugače. Splošno mnenje je, da je čutiti, da je odpuščen od spon – je sproščen. Sedaj je sam z bogom in ga prejšnje ne obremenjuje in dela, kar je po njegovem prav. Skuša odpraviti pomanjkljivosti, a ne napreduje. Kot da mu zmanjkuje moči. Izrazito pa je spremenjen njegov odnos do vloge papeža in kakšna naj bo cerkev. Ta njegova ideja pa ima veliko nasprotnikov – tema obhajila, homoseksualnosti, ženske v cerkvi. Tu se mnenja križajo. Njegov povzetek »Radost ljubezni« - tisti, ki tem spremembam nasprotujejo ali pritrjujejo, imajo prav. Sedaj čaka, kaj se bo zgodilo. On je pastir, a ne vodi. On hodi in pusti, da ga čreda vodi – »ve kaj je prav«. Tako pa ne razmišlja Evropska cerkev. Na dolgi rok pa ve vesoljna cerkev več kot le en papež.
Celibat –o tem se tudi veliko govori v cerkvi.
Glavna kritika – slabi vlogo papeža. Papeška palača je prazna. Okna njegovih prostorov pa temna – prej je vedno tam gorela zvečer luč. To je tudi podzavestno neka praznina.
Doktrinalna zmeda, ko se nekatere stvari – 3 zakramenti – samo načete, a ne dorečejo. Obhajilo, spoved, poroka???, na novo poročen???
Zapisala Nevenka Vahtar
- Tam kjer teče bistra Zila in
- Kaj pa ti piskaš
Z veseljem poudari tudi, da naše prostore na NHM 17 že s pridom uporabljamo in da je bil družabni krožek aktiven tudi čez poletje.
Riko Černigoj predstavi našo današnjo gostjo – dolgoletno poročevalko iz Rima - Mojco Širok.
Najprej nam gospa Širok predstavi delo novinarja, ki ga mnogi bolj malo poznamo. Dopisniška mreža je zelo razširjena po pomembnih mestih ali področjih. En novinar lahko pokriva kar veliko področje. Na začetku je delala reportaže za časopis Tednik. Tam je bil članek dolg 4 tipkane strani. Lahko so bile dodane podrobnosti. Za Radio in TV pa mora biti novica skrčena v 20 tipkanih vrstic ali v vsebino 1,3 minute. Za TV je lažje, ker je podpora slike. Za radio pa se je potrebno potruditi, da je jasno povedana vest v tako kratkem času. Ob tem anekdota, ko je nek Ameriški novinar napisal malo »zmešan« in malo daljši tekst, da sodelavci niso vedeli, kaj je hotel povedati, jim je odgovoril: »Nisem imel časa teksta skrajšati!«
Najbolj naporno je, »ko se ti dogaja« - to je bilo ravno ob zamenjavi papeža. To je bilo »kot strela z jasnega«. Ob Vojtili in njegovi bolezni, se je omenjala ta možnost. Ob Ratzingerju pa o tem resno ni nihče razmišljal. Papež ne odstopa. Vojtila kot papež Janez Pavel II je papeževal od svojega 58 leta s trdo roko in avtoriteto. Prinesel je mladost. Ko je zbolel, je bil 5 let zelo bolan. Njegova izjava je bila: »Tudi Kristus ni stopil s križa!« Pri njem je bilo jasno, da bo vztrajal do konca. Njegov naslednik Benedikt XVI – Ratzinger je bil že prej 20 let njegova »desna roka«. Ob izvolitvi pa je bil z 78 leti 2. najstarejši papež. Bil je velik teolog. Imel rad klavir. Pravi razlog za odstop pa se je pokazal kasneje. V predhodnih 5 letih so se, ob razrahljani kuriji, oblikovale manjše skupine oblasti – razvejana struktura »fevdov« raznih visokih dostojanstvenikov.
Vojtila je veliko potoval in razglašal, kar se mu je zdelo potrebno. Obvladoval je že s svojo prisotnostjo veliko maso vernikov. Tudi Benedikt je potoval, a veliko manj. V njegovem času so se pojavili razni škandali. Iz Vatikana so »odtekali« dokumenti. Papežu se je to stanje zdelo nevzdržno, ker tega ni mogel spraviti v red. S svojim odstopom je naredil 28. 2. 2013 »IZKLOP« in dal možnost Frančišku, da vse postavi na novo. To je bilo posebno obdobje – ko je papež še živ – se pripravljajo na konklave. Naenkrat sta dva papeža v belem. Že to je veliko presenečenje in zraven je še iz Argentine – za Evropsko katoliško cerkev – na koncu sveta. In je še jezuit povrhu. Jezuiti v katoliški cerkvi niso bili dobro zapisani. Po imenu pa je bil prvi papež z imenom Frančišek, ki mu niso mogli dodati I. – prvi.
Sedaj se nam zdi vse običajno. A starost 77 let pomeni, da je papež Frančišek že sorazmerno star. Pri izbiri novega papeža so dajali prednost značilnostim - moč, krepost, mladost, da vrne cerkvi njeno dostojanstvo. Že pred 5 leti so ga želeli izvoliti, a je sam predlagal, da njegove glasove dajo Ratzingerju. Tako sedaj z njim novinarji niso računali. A pred konklavom je kongregacija – posvet, kjer vsak kardinal dobi 5 minut za izraziti svoje mnenje. Nihče ni omenjal ime Jorge Mario Bergoglio – kasneje Frančišek. Bil pa je prijatelj Rodeta in njegov gost v Sloveniji. Imel je tudi nečakinjo poročeno s Slovencem. Tako obožuje potico in ko je bil v Madridu, je odnesel pismo iz Argentine od sina mami v Slovenijo. Frančišek pove na kongregaciji kakšen je problem, rešitev in kakšna naj bi bila cerkev. Tako na konklavu dobi takoj zadostno količino glasov.
Vic iz cerkvenih krogov: »Zakaj je v Vatikanu toliko vere? Zato, ker vsak, ki pride, jo tu pusti!«
Napisala je nekaj knjig o papežih. Benedikt XVI, Frančišek, sedaj še drugo. O samem Frančišku še nima jasnih idej. Novinar posluša in pobira mnenja drugih. Iz tega skuša sestaviti celoto. Kakšen je njegov pontifikat? Mnenja so različna. Da je prišlo do sprememb. Vatilix so že imenovali uhajanje dokumentov pri Benediktu. Sedaj to imenujejo Vatilix 2. To se dogaja z njegovimi ljudmi. Gospodarsko ministrstvo vodi Avstralec, ki se je takoj zapletel z zapravljanjem in pedofilijo. Človek, ki bi moral narediti red, je odstopil. K odstopu je bil prisiljen, ker je naročil zasledovanje, preverjanje, nadzor nekaterih finančnikov. A ga Frančišek ne podpre. Tako je tu zopet škandal, ki se ga ne pričakuje.
Glede na znano, ni sprememb na bolje. Kurija deluje kot neke vrste državna uprava. Za papežem je sekretar, ki je kot predsednik vlade. Minister = prefekt.
Najpomembnejše – ugled cerkve je dvignil – obraz cerkve je postal človeški – preprosta toplina. Že Janez Pavel je komuniciral z množicami a le od daleč.
Sama je prišla v Rim, ko je bil Janez Pavel že bolan – 5 let se je pričakovalo njegovo smrt. Bil je velik karizmatik.
Frančišek pa je po svoje »eden od nas«. To izhaja že iz okolja, iz katerega prihaja, kjer je cerkev drugačne vrste – brez razdalj. 2x se je z njim srečala kot novinar ob naših državnih delegacijah in se z njim rokovala.
Da bi ga bolje razumela, je šla v Argentino in spoznala okolje in ljudi, kjer je deloval. Ko mu je tako ob rokovanju povedala, da pozna njegovo nečakinjo Marijo Ines, jo je potrepljal po rami in se prisrčno nasmejal – njegova značilna sproščenost – »Marines (kot imenuje nečakinja, ki je poročena z izseljenim Slovencem) ne zna speči potice!« tudi Melaniji je rekel: »Ali možu spečeš potico?«. To je njegov značaj, kakor tudi značaj Argentine.
Kaj vsebinskega je sedaj drugače v cerkvi? Na začetku je bilo to zelo pomembno vprašanje. Tudi visoki duhovniki niso vedeli, kam gre cerkev. Vatikanski pomembneži so bili vzvišeni in ona kot ženska iz male države je bila dostikrat ponižana, ko so ji na pol stavka odrekli pogovor. A ob Frančišku nihče ni vedel, kam peljejo stvari. Zato je šla v Argentino. Tudi tam je bil povezan s Slovenijo. Tako je tudi dobival pirhe in potico. V Argentinski Slovenski skupnosti je bilo veliko slovenskih duhovnikov. Spoznal je kapucina Stanovnika. Jurij Rode je bil njegov bratranec. Le ta je bil pogosto v stiku s Frančiškom. V Gorenjskem listu so objavili, da je bil Frančišek na Gorenjskem in ob tem šel še v Madrid, da je oddal mami pismo sina San Miguela (jezuiti se šolajo 12 let), ki je bil v Argentini.
V Argentini je poiskala vse postaje, pomembne za Frančiška. Vsi so o njem govorili, da je preprost, odprt, daleč od gospostva. Njegova pisarna v Argentini je bila čisto majhna. Bil je pred upokojitvijo. Ostal je svoja osebnost, ki je Vatikan ni spremenil. 4 dni po izvolitvi se je odločil, da bo ostal v pansionu Sv. Marta, le preselil se je v največji apartma 201.
Njegova sedanja posebnost je, da se sedaj vedno smeje. Prej so ga imeli za mrkega. Vlada v Argentini je bila s cerkvijo vedno v nasprotjih. Ni želel javno nastopati, sedaj je to drugače. Splošno mnenje je, da je čutiti, da je odpuščen od spon – je sproščen. Sedaj je sam z bogom in ga prejšnje ne obremenjuje in dela, kar je po njegovem prav. Skuša odpraviti pomanjkljivosti, a ne napreduje. Kot da mu zmanjkuje moči. Izrazito pa je spremenjen njegov odnos do vloge papeža in kakšna naj bo cerkev. Ta njegova ideja pa ima veliko nasprotnikov – tema obhajila, homoseksualnosti, ženske v cerkvi. Tu se mnenja križajo. Njegov povzetek »Radost ljubezni« - tisti, ki tem spremembam nasprotujejo ali pritrjujejo, imajo prav. Sedaj čaka, kaj se bo zgodilo. On je pastir, a ne vodi. On hodi in pusti, da ga čreda vodi – »ve kaj je prav«. Tako pa ne razmišlja Evropska cerkev. Na dolgi rok pa ve vesoljna cerkev več kot le en papež.
Celibat –o tem se tudi veliko govori v cerkvi.
Glavna kritika – slabi vlogo papeža. Papeška palača je prazna. Okna njegovih prostorov pa temna – prej je vedno tam gorela zvečer luč. To je tudi podzavestno neka praznina.
Doktrinalna zmeda, ko se nekatere stvari – 3 zakramenti – samo načete, a ne dorečejo. Obhajilo, spoved, poroka???, na novo poročen???
Zapisala Nevenka Vahtar