Nad Radečami in v njih - 23. 11. 2017
Posnetki Romane Ivačič.
Video Romane Ivačič.
Pohoda se je tokrat udeležilo 6 članov, trije pa so prišli samo na otvoritev razstave. Z rondoja odhod ob 15.00.
V Radečah jih je čakal Bogdan Brilej, ki je vodil na poti – trgovina Spar, mimo pokopališča na Dobravo do Strnišata, mimo čebelarja Kosa, do Nemca na Titovo ulico in nazaj do Spara v Galerijo caffe na razstavo Vinka Šeška.
Najprej se s Tičnice – to je, kjer sem jaz doma – vidi na Radeče, na Stari grad in Svinjski rt, čez Savo pa na Obrežje in nad Obrežjem na Kincel. Ko se prestopi v vas Dobravo, pa se pokaže Lisca z Razborjem.
Ko se je pot prevesila na sever, pa se pokaže pogled na Močilno in Kum.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irena dodaja:
Glede na čas, smo bili kar pridni in naredili točno
5 km
6687 korakov
1 ura, 9 minut
376 kalorij
Mislim, da sem jih potem zvečer dobila krepko nazaj..hahahaha ...
Bilo je lepo, hvala za družbo in imejte se fajn.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Video Romane Ivačič.
Pohoda se je tokrat udeležilo 6 članov, trije pa so prišli samo na otvoritev razstave. Z rondoja odhod ob 15.00.
V Radečah jih je čakal Bogdan Brilej, ki je vodil na poti – trgovina Spar, mimo pokopališča na Dobravo do Strnišata, mimo čebelarja Kosa, do Nemca na Titovo ulico in nazaj do Spara v Galerijo caffe na razstavo Vinka Šeška.
Najprej se s Tičnice – to je, kjer sem jaz doma – vidi na Radeče, na Stari grad in Svinjski rt, čez Savo pa na Obrežje in nad Obrežjem na Kincel. Ko se prestopi v vas Dobravo, pa se pokaže Lisca z Razborjem.
Ko se je pot prevesila na sever, pa se pokaže pogled na Močilno in Kum.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irena dodaja:
Glede na čas, smo bili kar pridni in naredili točno
5 km
6687 korakov
1 ura, 9 minut
376 kalorij
Mislim, da sem jih potem zvečer dobila krepko nazaj..hahahaha ...
Bilo je lepo, hvala za družbo in imejte se fajn.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
V četrtek, pa ob 15.00? Čudno za druženje v študijskem krožku Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. Včasih je treba urnik malo prilagoditi, tokrat smo ga zaradi otvoritve razstave Vinka Šeška.
Šest se nas zbere na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) in se z dvema avtomobiloma zapeljemo do Radeč. Tam nas pred Sparom čaka vodnik Bogdan in skupaj se odpravimo med bloki, pa mimo pokopališča, kjer opazimo kapelico viteške družine Gutmannsthal-Benvenuti.
Ne hitimo po cesti v hrib: ukvarjamo se z obema psičkama, ki nas spremljata, razgledujemo pa se tudi naokoli. Pri stolpu z antenami zavijemo na desno in se po makadamski cesti spustimo v dolino. V Radeče pridemo, ko se še prižiga cestna razsvetljava, vseeno pa opazimo, da je del Sopote speljan po kanalu in so vodo včasih uporabljali za pogon strojev v delavnici.
Razstava v lokalu Caffe Galeria je že pripravljena in z zanimanjem si ogledamo Vinkove umetnine pod naslovom Barvitost narave. Posedimo ob pijači in pogovoru, potem pa prisluhnemo programu, ki ga z izbranimi besedami vodi Nevenka Vahtar, glasbenim točkam njenih vnukinj, spregovorijo pa tudi avtor Vinko Šeško ter Jože Prah in Ljubo Motore. Tako smo lepo združili spoznavanje narave s kulturo.
Blog Romane Ivačič.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Šest se nas zbere na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) in se z dvema avtomobiloma zapeljemo do Radeč. Tam nas pred Sparom čaka vodnik Bogdan in skupaj se odpravimo med bloki, pa mimo pokopališča, kjer opazimo kapelico viteške družine Gutmannsthal-Benvenuti.
Ne hitimo po cesti v hrib: ukvarjamo se z obema psičkama, ki nas spremljata, razgledujemo pa se tudi naokoli. Pri stolpu z antenami zavijemo na desno in se po makadamski cesti spustimo v dolino. V Radeče pridemo, ko se še prižiga cestna razsvetljava, vseeno pa opazimo, da je del Sopote speljan po kanalu in so vodo včasih uporabljali za pogon strojev v delavnici.
Razstava v lokalu Caffe Galeria je že pripravljena in z zanimanjem si ogledamo Vinkove umetnine pod naslovom Barvitost narave. Posedimo ob pijači in pogovoru, potem pa prisluhnemo programu, ki ga z izbranimi besedami vodi Nevenka Vahtar, glasbenim točkam njenih vnukinj, spregovorijo pa tudi avtor Vinko Šeško ter Jože Prah in Ljubo Motore. Tako smo lepo združili spoznavanje narave s kulturo.
Blog Romane Ivačič.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
PROGRAM
Pesem List
Kot mavrica na nebu,
list razgali se v vsej svoji lepoti.
Čez celo leto zelen – vsem enak,
v množici skrit,
neopazen,
v jeseni svoj trenutek doživi.
Prav vsak po svoje se izrazi,
svojih »pet minut« dobi,
božansko v sebi z nami podeli,
predno dokončno oveni.
Če pa ujeli smo ga v naš pogled,
ga spravili v naš spomin,
sonca žarke v barvah ujeli,
smo »konec« v sapo nežnosti objeli.
Uživamo v pomladi, ki se prebuja.
Toplo v senci listov je poleti.
Jesen pa srčno se poslavlja,
ko sneg se že najavlja.
Ko že snežinke nas žgečkajo,
narava vsa v tihoti že počiva,
list še enkrat zaživi,
ko korak naš v šumenju ga budi.
Naj vas vse pozdravim na razstavi, ki jo je na nek način povzela moja pesem.
Za še lepše vzdušje pa za začetek malo glasbe.
Predstavila se nam bo Karolina Vahtar s skladbo
Sonata II.
in v spremljavi Nine Mole.
Kot ste že ob prihodu lahko opazili, so nas objele zelo domačne fotografije, ki niso vse ravno iz bližnje soseščine, a delujejo vse zelo domače, kot deluje na nas tudi njihov avtor - ljubiteljski fotograf Vinko Šeško iz Sevnice, ki ga v večini že poznamo. A vseeno še malo o njem.
Razstavi, ki je bila do sedaj na ogled – puščavi v umirjeni peščeni barvi, se je Vinko odločil postaviti nasprotje – pestrost barv – barvitost narave predvsem v jeseni.
Pregovor pravi »Lepo je po svetu, najlepše je doma!« to je na nek način tudi Vinko, ki rad »teka« naokrog, a nikoli ne pozabi na domače lepote. In to izžareva tudi današnja razstava.
Približuje se zima in ravno prav je ta barvitost, da si jo lahko pričaramo, ko jo potrebujemo in si razstavo - če želimo - tudi večkrat pogledamo.
Danes se nam predstavlja človek, ki je predvsem ljubitelj narave, ki v vsakem trenutku zna ujeti čudovite podrobnosti, ki jih narava ponuja; a le dober opazovalec jih tudi opazi.
Vinko Šeško - gozdar, planinec, naravovarstvenik, fotograf, je predvsem ena velika radoživa duša, ki vedno išče in hiti za temi lepotami, ki jih narava ponuja.
Kar naprej ga vleče po svetu, a nič manj ga ne pritegne vsaka slovenska pokrajina, kot tudi lepote na domačem pragu. Mnogi z veseljem hodimo za njim, ker njega intuicija vedno pripelje tja, kjer se nam še sanja ne, da je kaj zanimivega, da je vredno tja stopiti, pogledati in to lepoto užiti.
Letos smo mu ob začetku leta čestitali za njegovih 80, ki jih dobro skriva, ko še vedno skače po gorah kot gams. In ob tej razstavi mu želimo še veliko vseh teh njegovih radosti.
Prosim Vinko še za tvoj pogled na razstavo.
Prisluhnimo še skladbama Variacije in Elfentanz v izvedbi Lare Vahtar in v spremljavi Nine Mole.
K fotografijam bi o motivih narave povedal še nekaj Jože Prah.
Vabim še Ljuba Motoreta, da doda še s fotografskega vidika nekaj misli.
Sedaj pa vas vabim le še k ogledu razstave.
Zapisala Nevenka Vahtar
Pesem List
Kot mavrica na nebu,
list razgali se v vsej svoji lepoti.
Čez celo leto zelen – vsem enak,
v množici skrit,
neopazen,
v jeseni svoj trenutek doživi.
Prav vsak po svoje se izrazi,
svojih »pet minut« dobi,
božansko v sebi z nami podeli,
predno dokončno oveni.
Če pa ujeli smo ga v naš pogled,
ga spravili v naš spomin,
sonca žarke v barvah ujeli,
smo »konec« v sapo nežnosti objeli.
Uživamo v pomladi, ki se prebuja.
Toplo v senci listov je poleti.
Jesen pa srčno se poslavlja,
ko sneg se že najavlja.
Ko že snežinke nas žgečkajo,
narava vsa v tihoti že počiva,
list še enkrat zaživi,
ko korak naš v šumenju ga budi.
Naj vas vse pozdravim na razstavi, ki jo je na nek način povzela moja pesem.
Za še lepše vzdušje pa za začetek malo glasbe.
Predstavila se nam bo Karolina Vahtar s skladbo
Sonata II.
in v spremljavi Nine Mole.
Kot ste že ob prihodu lahko opazili, so nas objele zelo domačne fotografije, ki niso vse ravno iz bližnje soseščine, a delujejo vse zelo domače, kot deluje na nas tudi njihov avtor - ljubiteljski fotograf Vinko Šeško iz Sevnice, ki ga v večini že poznamo. A vseeno še malo o njem.
Razstavi, ki je bila do sedaj na ogled – puščavi v umirjeni peščeni barvi, se je Vinko odločil postaviti nasprotje – pestrost barv – barvitost narave predvsem v jeseni.
Pregovor pravi »Lepo je po svetu, najlepše je doma!« to je na nek način tudi Vinko, ki rad »teka« naokrog, a nikoli ne pozabi na domače lepote. In to izžareva tudi današnja razstava.
Približuje se zima in ravno prav je ta barvitost, da si jo lahko pričaramo, ko jo potrebujemo in si razstavo - če želimo - tudi večkrat pogledamo.
Danes se nam predstavlja človek, ki je predvsem ljubitelj narave, ki v vsakem trenutku zna ujeti čudovite podrobnosti, ki jih narava ponuja; a le dober opazovalec jih tudi opazi.
Vinko Šeško - gozdar, planinec, naravovarstvenik, fotograf, je predvsem ena velika radoživa duša, ki vedno išče in hiti za temi lepotami, ki jih narava ponuja.
Kar naprej ga vleče po svetu, a nič manj ga ne pritegne vsaka slovenska pokrajina, kot tudi lepote na domačem pragu. Mnogi z veseljem hodimo za njim, ker njega intuicija vedno pripelje tja, kjer se nam še sanja ne, da je kaj zanimivega, da je vredno tja stopiti, pogledati in to lepoto užiti.
Letos smo mu ob začetku leta čestitali za njegovih 80, ki jih dobro skriva, ko še vedno skače po gorah kot gams. In ob tej razstavi mu želimo še veliko vseh teh njegovih radosti.
Prosim Vinko še za tvoj pogled na razstavo.
Prisluhnimo še skladbama Variacije in Elfentanz v izvedbi Lare Vahtar in v spremljavi Nine Mole.
K fotografijam bi o motivih narave povedal še nekaj Jože Prah.
Vabim še Ljuba Motoreta, da doda še s fotografskega vidika nekaj misli.
Sedaj pa vas vabim le še k ogledu razstave.
Zapisala Nevenka Vahtar