Predavanje Jožeta Praha in ogled Konfekcije Lisca - 13. 10. 2015
Veš posnetkov Marte Brežan : predavanje Jožeta Praha.
Več posnetkov Marte Brežan: ogled Konfekcije Lisca.
Tone Zgonec: Ogled Konfekcije Lisca
Več posnetkov Marte Brežan: ogled Konfekcije Lisca.
Tone Zgonec: Ogled Konfekcije Lisca
Mati Narava
Prah Jože
Ogledamo si film Zgodovina Zemlje: »Jaz bom obstala, boste vi?!«
Prst – brez mene ne boste, saj sem koža planeta Zemlje počena, bolna, spremenjena.
Narava ne potrebuje človeka. S človekom se začne gorje. Človek potrebuje naravo.
Primer Prah: »Prodamo severno Triglavsko steno«; »prodamo Gašperjev kostanj – 36 kubikov drv«; »prodamo Blejski otok«; »prodamo vodo« ?!
Kaj je narava – je občutenje in ljubezen. Narava ne loči med živimi bitji.
POVEZOVANJE, ZDRUŽEVANJE med vsem v naravi. Vsa bitja si pomagajo.
Čigava je narava? Zakaj potrebujemo naravo?
Potočnik je skoraj prodal našo vodo.
7 svetovno največjih rek praktično ne priteče več do morja. Kitajska – jezero za 10 Slovenij, Rusija podira ogromne površine gozda naenkrat.
Človeštvo meni, da lahko le jemlje, ne da bi kaj dali nazaj.
Biološko amortizacijo je potrebno vključiti v trajnostni razvoj. To pri nas ne delamo več.
Gozdno okno – zanimiv projekt za naslednje leto – 27.9. bi postavljali taka okna – okvirje iz tanjših debel v naravi, da se opozori na lep razgled – tako na širšo pokrajino, kot na posebnosti – drevje ali druge posebnosti. Želi se opozoriti na vrednote, ki jih lahko začutimo. Okna so lahko različna a te posebnosti narave je dobro spoznati.
Če ne bi bilo foto sinteza, ne bi bilo življenja. LIST – kaj vse se dogaja v njem, še ne vemo.
HOJA – v naravi, na podeželju, pohodništvo, izletništvo, gorništvo, trecking, popotništvo – v osnovi hoja z vsrkavanjem lepote, ki jo zaznavamo.
SISTEMI POTI – planinske poti, EU pešpoti, tematske in turistične poti, 40 let pešpoti po slivenskem:1.slovenska pot; E6 - EU pot vstopa v Radljah v SLO – 350 km. E7 – Robič Tolmin do Hodoša. Skupaj EU poti po SLO 1000 km – znak rumeno rdeč.
Nastale so leta 1969, ko je mir in potreba po svobodnem prehajanju le teh – ljubezen med ljudmi – pobuda avstrijskih gozdarjev 1975.
Slo poti so označene belo rdeče. Tematske poti, sedaj tudi kolesarske poti. V SLO bodo v prihodnje oznake zanje rjave.
Komisija za EU poti je KEUPS.
Najbolj obiskana je Alpe - Adrija pot. Komisija popularizira pohodništvo. Grmova smreka je najvišja.
Razvoj podeželja, popularizirati naravo. Mi smo v EU pohodniško zvezo vključeni.
EU poti je 12. nekateri so vse prehodili v celoti in so nad to izkušnjo navdušeni. E6 – 6000 km – od finske do Strunjana. Naj bi se podaljšala do Grčije. E7 je 4500 km. E12 gre mimo Trsta do CRO meje.
Euro Rundo – euro pohod 2016 – vsak ima svoje sporočilo – 2001 – ponovno zaživi 2006 – poudarek na odpiranju na vzhod EU. 2011 je bila posvečena vodi. Sevničani so udeleženi na teh pohodih. V Španiji je bilo udeleženih 28 držav: Domača voda v 1 vodnjak. Voda ni obnovljiva. 2016 – tema – energija – hoja je energetsko varčna in prijazna okolju. Končal se bo s pohodom na jug Švedske.
PZS bo naredila posvetovalni dan na to temo v mesecu maju. Zavod za gozdove SLO - Turizem Slo – zeleno okno – zeleni turizem. Okoli 30 pohodnikov to prehodi, mnogi sedaj prekolesarijo. Na poti spoznamo kulturno dediščino. Na pohodu se lahko tudi prespi – na 20 km so koče. Pohodnik na 1 km hoje porabi 1 eur. Tu je SLO najdražja – popotniška druženja z domačimi kmetijami – na tem se lahko gradi razvoj.
Izzivi za prihodnjost – da bi poti postale še bolj prepoznavne, unikatne.
V Ljubljani v četrtek ob 16 h bo manjša razstava na to temo.
Še povabilo na te poti in zloženka.
Vprašanja – Joža – kako naj se spravimo na to pot?
Že imamo organizacijo, ki pomaga – ponuja potrebne informacije in usluge.
Vojko? – v zadnjih letih 30 pohodnikov, pred časom tudi 1000, a mnogi se sedaj ne želijo vpisati. Na Googlu so vse potrebne informacije. To je tudi v zloženki. Sedež EU poti je v SLO v Ljubljani. Nov vodnik za E6 je v pripravi pred 3-tedni sta dva pohodnika prehodila celo pot. Tudi naši hodijo 1000 km v enem zamahu. V SLO imamo 4 društva, ki plansko hodijo te poti – delajo načrtno. E6 se lahko v celem prehodi v 10 – 14 dneh – po 30 km na dan.
? katera voda je že prodana? Rimske toplice in Pivovarna Laško.
Vsaka lokacija katerega koli dela je pogojena z vodo. Vsak odvzem vode iz narave – na veliko – naenkrat – dolgoročno ni dobro – problem tudi Lisca.
-----------------------------------------------------------------
Lisca 60 let
Po predavanju g. Jožeta Praha smo se napotili na ogled firme Lisca. Skupina je bila omejena na cca 60 oseb, kolikor je zmogljivost sprejemnega prostora – nekoč recepcije firme.
Pričakovali smo le ogled sedanje firme in mogoče pozdrav direktorja in informacijo o podjetju danes.
Ker pa je bivših delavcev Lisce v U3 več kot ¼, je vse postalo en res poseben dogodek –
srečanje upokojencev Lisce ob njeni 60 – letnici.
Vse se je začelo z glavno prireditvijo 60 – letnice Lisce z modno revijo v Portorožu, kjer je bil gost tudi Vojko Dvojmoč, ki je direktorju predlagal naš obisk v firmi, kar je direktor Kodelja Goran z veseljem sprejel.
Tako smo to možnost z navdušenjem izkoristili.
Sprejela sta nas Bojan Lipoglavšek in Ivo Pirc , ki sta nas popeljala skozi prostore šivalnice Inde, krojilnice s Tokos-om, carinskih prostorov, kjer se pregleda vsa prispela roba – gotovi artikli, skladišče materiala in gotovih izdelkov in nam sproti razložila sedanje delovanje Lisce: kako deluje firma z svojo blagovno znamko, da je Babušnica sedaj največji obrat firme z 250 zaposlenimi, da se ves material mora podrejati eko standardom, kar se v Liscini kontroli preverja. Vse pa je službeno foto - ovekovečil še Tone Zgonec, ki še vedno sodeluje s firmo.
Med ogledom smo srečali tudi znane obraze, ki smo jih še s posebnim veseljem pozdravili. Ob pogledu na bivšo veliko – prostorno šivalnico – polno živžava, pa nam je bilo kar malo tesno pri srcu – saj sedaj »sameva« polna razvrščenih škatel z gotovimi izdelki, kjer se v tem času ni nič dogajalo.
Ko smo šli mimo velike jedilnice smo izvedeli še, da sedaj skrbi za malice Gostinjsko podjetje Sevnica.
Po tem ogledu smo se napotili v bivšo recepcijo v stavbo preko ceste. Tu pa smo bili prijetno presenečeni, ker smo videli, da je to prav svečani sprejem penzionistov ob 6o – letnici. Razbita šipa z glavo ene od študentk U3 – naj bo še naprej za srečno delovanje podjetja in upam, da ni bilo na glavi resnejših posledic.
Nekoč so bila srečanja penzionistov Lisce vsakoletna, kar mnogi nismo več doživeli. Tako nas je to še posebej ganilo. Doživeli pa smo veliko obletnic firme, kakor tudi 10, 20, 30 obletnic našega dela v firmi – kar je bilo vedno tudi posebno doživetje, saj smo nekateri začeli in končali delovno obdobje v Lisci.
Da je vse izzvenelo res kot srečanje bivših delavcev Lisce in ne kot ekskurzija U3, se je pokazalo s tem, da je bila povabljena ena od prvih sodelavk Lisce – Lojzka Imperl – najstarejša kreatorka. Edina še živeča ustanoviteljica firme – Pavlca Lisec se tega srečanja žal ni mogla udeležiti in nas je le po direktorju pozdravila. Tako so se sedaj Lojzki zahvalili za preteklo uspešno delo, kar smo vsi »bivši« lahko čutili kot pozornost vsem nam, ki smo Lisco gradili v njenih najuspešnejših letih, kar je bilo v nagovoru tudi omenjeno.
Najprej nas je pozdravila Andreja Janežič in povabila direktorja Gorana Kodelja k pozdravu in predstavitvi firme.
Skušal nam je predstaviti pomembnost blagovne znamke tako Lisca, kot Cheek by Lisca, ki sta pripomogli, da je podjetje uspešno plavalo skozi obdobja sprememb in borbe za obstanek na trgu. Tako tudi pomembnost samostojnih prodajalen Lisce, ki so del podjetja in s tem uspešne prodaje. Razložil je prodajo v državah bivše Jugoslavije, kot tudi ostalih evropskih državah ter nabavo gotovih izdelkov, ki nastajajo po celem svetu, a so pogojeni z našim izborom in kvaliteto, ki jo morajo zagotavljati za ohranjanje dobrega imena in uspešnosti blagovne znamke.
Sledila je lepa pogostitev ob predstavitvi zanimivega filma o Lisci skozi leta, ki pa ga žal nismo videli, ker smo se »zgubili« v pogovoru in obujanju spominov še z nekaterimi sedanjimi sodelavci podjetja. Mogoče bi ga bilo možno ob kaki priliki pokazati na U3 – marsikomu bi ga bilo zanimivo videti v celoti.
Lojzko pa smo pospremili po delih firme, ki so ji bili blizu – med kreatorke, konstruktorke in v vzorčno šivalnico. Z nekaterimi se je lahko še spominjala svojih lepih časov.
Hvala Meri Kelemina in Andreji Janežič, Bojanu, Ivu in Tonetu za vodenje in topel sprejem!
Direktorju pa smo se zahvalili za tako prijetno izpeljan obisk v Lisci s sliko »Šopek« - slikarke krožka U3 – Marije Jazbec. Predvsem poseben »Hvala«, da smo to lahko doživeli kot zavedanje, da je danes Lisca to, kar je - tudi zato, ker smo bili mi nekoč njen ustvarjalni del!
Pripadnost Lisci, ki smo jo čutili kot delavci firme, smo ob spoznanju, da se nekateri nimajo več kam vrniti (Jutranjka), smo danes še posebno globoko podoživeli. Mislim, da so to čutili tudi drugi člani U3, ki so se tej ekskurziji pridružili.
Zato Lisci in vsem, ki so jo danes predstavljali, še enkrat hvala za ta dogodek.
Zapisala Nevenka Vahtar
Prah Jože
Ogledamo si film Zgodovina Zemlje: »Jaz bom obstala, boste vi?!«
Prst – brez mene ne boste, saj sem koža planeta Zemlje počena, bolna, spremenjena.
Narava ne potrebuje človeka. S človekom se začne gorje. Človek potrebuje naravo.
Primer Prah: »Prodamo severno Triglavsko steno«; »prodamo Gašperjev kostanj – 36 kubikov drv«; »prodamo Blejski otok«; »prodamo vodo« ?!
Kaj je narava – je občutenje in ljubezen. Narava ne loči med živimi bitji.
POVEZOVANJE, ZDRUŽEVANJE med vsem v naravi. Vsa bitja si pomagajo.
Čigava je narava? Zakaj potrebujemo naravo?
Potočnik je skoraj prodal našo vodo.
7 svetovno največjih rek praktično ne priteče več do morja. Kitajska – jezero za 10 Slovenij, Rusija podira ogromne površine gozda naenkrat.
Človeštvo meni, da lahko le jemlje, ne da bi kaj dali nazaj.
Biološko amortizacijo je potrebno vključiti v trajnostni razvoj. To pri nas ne delamo več.
Gozdno okno – zanimiv projekt za naslednje leto – 27.9. bi postavljali taka okna – okvirje iz tanjših debel v naravi, da se opozori na lep razgled – tako na širšo pokrajino, kot na posebnosti – drevje ali druge posebnosti. Želi se opozoriti na vrednote, ki jih lahko začutimo. Okna so lahko različna a te posebnosti narave je dobro spoznati.
Če ne bi bilo foto sinteza, ne bi bilo življenja. LIST – kaj vse se dogaja v njem, še ne vemo.
HOJA – v naravi, na podeželju, pohodništvo, izletništvo, gorništvo, trecking, popotništvo – v osnovi hoja z vsrkavanjem lepote, ki jo zaznavamo.
SISTEMI POTI – planinske poti, EU pešpoti, tematske in turistične poti, 40 let pešpoti po slivenskem:1.slovenska pot; E6 - EU pot vstopa v Radljah v SLO – 350 km. E7 – Robič Tolmin do Hodoša. Skupaj EU poti po SLO 1000 km – znak rumeno rdeč.
Nastale so leta 1969, ko je mir in potreba po svobodnem prehajanju le teh – ljubezen med ljudmi – pobuda avstrijskih gozdarjev 1975.
Slo poti so označene belo rdeče. Tematske poti, sedaj tudi kolesarske poti. V SLO bodo v prihodnje oznake zanje rjave.
Komisija za EU poti je KEUPS.
Najbolj obiskana je Alpe - Adrija pot. Komisija popularizira pohodništvo. Grmova smreka je najvišja.
Razvoj podeželja, popularizirati naravo. Mi smo v EU pohodniško zvezo vključeni.
EU poti je 12. nekateri so vse prehodili v celoti in so nad to izkušnjo navdušeni. E6 – 6000 km – od finske do Strunjana. Naj bi se podaljšala do Grčije. E7 je 4500 km. E12 gre mimo Trsta do CRO meje.
Euro Rundo – euro pohod 2016 – vsak ima svoje sporočilo – 2001 – ponovno zaživi 2006 – poudarek na odpiranju na vzhod EU. 2011 je bila posvečena vodi. Sevničani so udeleženi na teh pohodih. V Španiji je bilo udeleženih 28 držav: Domača voda v 1 vodnjak. Voda ni obnovljiva. 2016 – tema – energija – hoja je energetsko varčna in prijazna okolju. Končal se bo s pohodom na jug Švedske.
PZS bo naredila posvetovalni dan na to temo v mesecu maju. Zavod za gozdove SLO - Turizem Slo – zeleno okno – zeleni turizem. Okoli 30 pohodnikov to prehodi, mnogi sedaj prekolesarijo. Na poti spoznamo kulturno dediščino. Na pohodu se lahko tudi prespi – na 20 km so koče. Pohodnik na 1 km hoje porabi 1 eur. Tu je SLO najdražja – popotniška druženja z domačimi kmetijami – na tem se lahko gradi razvoj.
Izzivi za prihodnjost – da bi poti postale še bolj prepoznavne, unikatne.
V Ljubljani v četrtek ob 16 h bo manjša razstava na to temo.
Še povabilo na te poti in zloženka.
Vprašanja – Joža – kako naj se spravimo na to pot?
Že imamo organizacijo, ki pomaga – ponuja potrebne informacije in usluge.
Vojko? – v zadnjih letih 30 pohodnikov, pred časom tudi 1000, a mnogi se sedaj ne želijo vpisati. Na Googlu so vse potrebne informacije. To je tudi v zloženki. Sedež EU poti je v SLO v Ljubljani. Nov vodnik za E6 je v pripravi pred 3-tedni sta dva pohodnika prehodila celo pot. Tudi naši hodijo 1000 km v enem zamahu. V SLO imamo 4 društva, ki plansko hodijo te poti – delajo načrtno. E6 se lahko v celem prehodi v 10 – 14 dneh – po 30 km na dan.
? katera voda je že prodana? Rimske toplice in Pivovarna Laško.
Vsaka lokacija katerega koli dela je pogojena z vodo. Vsak odvzem vode iz narave – na veliko – naenkrat – dolgoročno ni dobro – problem tudi Lisca.
-----------------------------------------------------------------
Lisca 60 let
Po predavanju g. Jožeta Praha smo se napotili na ogled firme Lisca. Skupina je bila omejena na cca 60 oseb, kolikor je zmogljivost sprejemnega prostora – nekoč recepcije firme.
Pričakovali smo le ogled sedanje firme in mogoče pozdrav direktorja in informacijo o podjetju danes.
Ker pa je bivših delavcev Lisce v U3 več kot ¼, je vse postalo en res poseben dogodek –
srečanje upokojencev Lisce ob njeni 60 – letnici.
Vse se je začelo z glavno prireditvijo 60 – letnice Lisce z modno revijo v Portorožu, kjer je bil gost tudi Vojko Dvojmoč, ki je direktorju predlagal naš obisk v firmi, kar je direktor Kodelja Goran z veseljem sprejel.
Tako smo to možnost z navdušenjem izkoristili.
Sprejela sta nas Bojan Lipoglavšek in Ivo Pirc , ki sta nas popeljala skozi prostore šivalnice Inde, krojilnice s Tokos-om, carinskih prostorov, kjer se pregleda vsa prispela roba – gotovi artikli, skladišče materiala in gotovih izdelkov in nam sproti razložila sedanje delovanje Lisce: kako deluje firma z svojo blagovno znamko, da je Babušnica sedaj največji obrat firme z 250 zaposlenimi, da se ves material mora podrejati eko standardom, kar se v Liscini kontroli preverja. Vse pa je službeno foto - ovekovečil še Tone Zgonec, ki še vedno sodeluje s firmo.
Med ogledom smo srečali tudi znane obraze, ki smo jih še s posebnim veseljem pozdravili. Ob pogledu na bivšo veliko – prostorno šivalnico – polno živžava, pa nam je bilo kar malo tesno pri srcu – saj sedaj »sameva« polna razvrščenih škatel z gotovimi izdelki, kjer se v tem času ni nič dogajalo.
Ko smo šli mimo velike jedilnice smo izvedeli še, da sedaj skrbi za malice Gostinjsko podjetje Sevnica.
Po tem ogledu smo se napotili v bivšo recepcijo v stavbo preko ceste. Tu pa smo bili prijetno presenečeni, ker smo videli, da je to prav svečani sprejem penzionistov ob 6o – letnici. Razbita šipa z glavo ene od študentk U3 – naj bo še naprej za srečno delovanje podjetja in upam, da ni bilo na glavi resnejših posledic.
Nekoč so bila srečanja penzionistov Lisce vsakoletna, kar mnogi nismo več doživeli. Tako nas je to še posebej ganilo. Doživeli pa smo veliko obletnic firme, kakor tudi 10, 20, 30 obletnic našega dela v firmi – kar je bilo vedno tudi posebno doživetje, saj smo nekateri začeli in končali delovno obdobje v Lisci.
Da je vse izzvenelo res kot srečanje bivših delavcev Lisce in ne kot ekskurzija U3, se je pokazalo s tem, da je bila povabljena ena od prvih sodelavk Lisce – Lojzka Imperl – najstarejša kreatorka. Edina še živeča ustanoviteljica firme – Pavlca Lisec se tega srečanja žal ni mogla udeležiti in nas je le po direktorju pozdravila. Tako so se sedaj Lojzki zahvalili za preteklo uspešno delo, kar smo vsi »bivši« lahko čutili kot pozornost vsem nam, ki smo Lisco gradili v njenih najuspešnejših letih, kar je bilo v nagovoru tudi omenjeno.
Najprej nas je pozdravila Andreja Janežič in povabila direktorja Gorana Kodelja k pozdravu in predstavitvi firme.
Skušal nam je predstaviti pomembnost blagovne znamke tako Lisca, kot Cheek by Lisca, ki sta pripomogli, da je podjetje uspešno plavalo skozi obdobja sprememb in borbe za obstanek na trgu. Tako tudi pomembnost samostojnih prodajalen Lisce, ki so del podjetja in s tem uspešne prodaje. Razložil je prodajo v državah bivše Jugoslavije, kot tudi ostalih evropskih državah ter nabavo gotovih izdelkov, ki nastajajo po celem svetu, a so pogojeni z našim izborom in kvaliteto, ki jo morajo zagotavljati za ohranjanje dobrega imena in uspešnosti blagovne znamke.
Sledila je lepa pogostitev ob predstavitvi zanimivega filma o Lisci skozi leta, ki pa ga žal nismo videli, ker smo se »zgubili« v pogovoru in obujanju spominov še z nekaterimi sedanjimi sodelavci podjetja. Mogoče bi ga bilo možno ob kaki priliki pokazati na U3 – marsikomu bi ga bilo zanimivo videti v celoti.
Lojzko pa smo pospremili po delih firme, ki so ji bili blizu – med kreatorke, konstruktorke in v vzorčno šivalnico. Z nekaterimi se je lahko še spominjala svojih lepih časov.
Hvala Meri Kelemina in Andreji Janežič, Bojanu, Ivu in Tonetu za vodenje in topel sprejem!
Direktorju pa smo se zahvalili za tako prijetno izpeljan obisk v Lisci s sliko »Šopek« - slikarke krožka U3 – Marije Jazbec. Predvsem poseben »Hvala«, da smo to lahko doživeli kot zavedanje, da je danes Lisca to, kar je - tudi zato, ker smo bili mi nekoč njen ustvarjalni del!
Pripadnost Lisci, ki smo jo čutili kot delavci firme, smo ob spoznanju, da se nekateri nimajo več kam vrniti (Jutranjka), smo danes še posebno globoko podoživeli. Mislim, da so to čutili tudi drugi člani U3, ki so se tej ekskurziji pridružili.
Zato Lisci in vsem, ki so jo danes predstavljali, še enkrat hvala za ta dogodek.
Zapisala Nevenka Vahtar