Predavanje in druženje v Sevnici - 1. 2. 2017
Fotografije Vinka Šeška.
Video Romane Ivačič.
Tanja Košar Starič - Mokrišča
Območna enota Celje - Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Na močno spolzkem terenu smo se zbrali ob 8.00 v Zavetišču pod Svetim Rokom, kjer imamo predvideno predavanje. Vinka že skrbi, da bo led ustavil marsikoga in nas bo malo. A naša prisotnost je to popolnoma ovrgla. Zbralo se nas je 18.
Tanja Košar Starič je najprej čestitala Vinku za 80-letnico, saj je kot naravovarstvenik in gozdar tudi v njeni ustanovi zelo dobro zapisan. Podari mu knjigo Naravni parki Slovenije.
Po Vinkovem kratkem uvodu, saj Tanjo že poznamo, se nam še ona kratko predstavi in poudari, da je jutri – 2.2., dan mokrišč – torej bomo mi ta praznik proslavili 1 dan prej z ogledom naših mokrišč in njihovih značilnosti. Kot pomemben je ta dan spoznan že leta 1979.
Poudari tudi za njih dobrodošlo uvodno Vinkovo izjavo, da tudi mi kot krožek lahko sodelujemo z njenim zavodom.
Najprej si bomo ogledali filmček nagrajenega projekta, ki so ga naredili v sodelovanju s SLO TV. Na tem projektu delajo že 20 let. Ugotovitev je, da če se ljudem vse dobro obrazloži in argumentira, potem to sprejmejo in so pripravljeni to tudi podpreti – to je dosežek.
Dragocena mokrišča – tega se moramo vsi zavedati. Ko se reka ukalupi v utrjene brežine, postane hitra in odteka naprej. Tako se prazni podtalnica. Res je, da naravni tok reke ni stabilen, se lahko premika levo desno. Poplavna področja imajo tudi svoj velik pomen in mokrišča za zadrževanje vode in s tem uravnavanjem klime. Na mokrišču imamo tudi posebno mesojedo rastlino.
Za Lovrenško visoko barje je izsuševalni jarek grožnja. Sedaj so rešitev lesene pregrade.
Zelenci so bili nekoč jezero, sedaj je mokrišče. Tu so posebnost talni izviri. Od tu nastaja Sava Dolinka.
Rosi kot.
Vrhe nad Slovenj Gradcem.
Škocjanske jame – tudi jame so lahko mokrišča in to prav posebna.
Ob ogledih, ki jih za registrirana področja redno opravljajo, ugotavljajo še vedno, da so tu pogosta divja odlagališča smeti. Škodijo zelo tudi pesticidi in gnojenje.
Na spletni strani - wetman.si - si lahko pogledamo projekt, ki je trajal do leta 2014.
Ne kopno, ne voda – to je mokrišče. Škocjanske jame so bile kot jama – mokrišče prve na tem seznamu. Mokrišča so naravna hladilna naprava. So tudi ledvice pokrajine – čistijo vodo. Ne zavedamo se, kaj še imamo, česar drugi nimajo več. Grožnja so izsuševanje, gnojenje. Sedaj obnavljajo mokrišča, kolikor morejo. Izjava: "Človek je tukaj skoraj odveč – mokriščem smo mi le v napoto".
Kozjanski park – po 35 letih bi akt o parku bilo potrebno posodobiti. Ustvarjajo področja divjine in okrog še področja, od koder je možen diskreten pogled na to divjino, ki je prisotnost ljudi ne ogroža.
V Julijcih z vsakim letom opažajo veliko več ljudi, ki povzročajo tudi neprimeren hrup. Vsepovsod se je povečala dostopnost. Kolesarjem je dovoljeno po gozdnih cestah in dvojnih poteh.
Film, ki smo ga gledali, je javno dostopen.
Kako mi lahko sodelujemo?
Naravne vrednote – preverjanje stanja ali odkrivanje novih.
Dosegli so cilje EU v 90 %. Sedaj z mokrišči prehajajo v upravljanje in se orientirajo v naše naravne vrednote. Le te, ki so kot take spoznane, redno preverjajo in tu se srečujejo z dvema pogledoma. En je bolj konservativen – kar je enkrat spoznano za naravno vrednoto, to na vsak način ohraniti. Drugi pa je, da se je nekaj z življenjem v okolju toliko spremenilo, da naj se te oznake izbriše. Za vsako naravno vrednoto imajo evidenčni list. Pokaže primere, kot je jama pri Studencu, ki je sedaj zasuta. Že 30 let obstaja zasavsko območje Kum - Matevž Lenarčič. Tu jo Vinko informira, da je pobuda že nekajkrat prišla z naše strani.
Mi kot krožek lahko obiščemo že evidentirana območja in jih fotografiramo in tudi opišemo zanimivosti in trenutno zatečeno stanje.
Drušče - izvir - dvom ali še ustreza vrednotenje naravna vrednota?!
Izvir tople vode – sedaj v zimi ugotovljena temperatura 14'C – Irena Medvešek.
Tanja omeni tudi, da so področja z veliko izviri in tam se ovrednoti, katerih 5 ali več je resnično pomembnih. Tam pa, kjer jih skoraj ni, je pomemben vsak. Vinko doda, da so vsi izviri naravna vrednota, tudi tam, kjer jih je veliko.
Kal pri Krmelju – izvir v kapelici. Nekateri v Zavodu ga ne smatrajo za naravno vrednoto. Za izvir pa je sreča, da so na njem postavili kapelico, ki jo okoliški ljudje vzdržujejo in s tem ohranjajo tudi izvir, ki je že moral biti pomemben, da so na njem postavili kapelico.
Lovretova hruška - Čelovnik, v bližini še bezeg in ileks.
Kosmatinec – rastišče – to področje je že v občinskem seznamu, ni pa še v pravilniku, nima še statusa. Je področje peska za malto in se je potrebno z lastnikom terena dogovoriti, ker so pri izkopu odvečni material odlagali na rastišče. Vrh hribčka bi bilo potrebno očistiti, ker rastišču preveč zaraščanja tudi škodi. V času cvetenja bi bilo potrebno rastišče pogledati in opažanja zapisati, nato pa jeseni izvesti čiščenje na osnovi ob cvetenju ugotovljenega. Tu so tudi luknje od lisic – brlogi.
Zanimivo predavanje je našemu krožku dalo spodbudo, da ni samo sprehod v naravo, da je tudi ponovni obisk določenega področja lahko koristen. Nekatera drevesa pa še ne dosegajo velikosti, ki bi jih zaščitila, a taka je potrebno tudi registrirati in ohranjati, da enkrat lahko postanejo posebnost.
Sedaj pa nadaljujemo v spodnjih prostorih zavetišča, kjer nas ob svojem jubileju počasti Vinko. Nazdravili smo z Vinkovimi vini – cviček, modra frankinja in Elčkino belo vino. Prijetno druženje pa smo na koncu še posladkali s kremšnito in Tanjino malinovo pito iz makovega testa. Ko je zadišala še kavica, smo se potem ob odhodu ob 11.30 previdno spustili na res nevaren led.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Video Romane Ivačič.
Tanja Košar Starič - Mokrišča
Območna enota Celje - Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Na močno spolzkem terenu smo se zbrali ob 8.00 v Zavetišču pod Svetim Rokom, kjer imamo predvideno predavanje. Vinka že skrbi, da bo led ustavil marsikoga in nas bo malo. A naša prisotnost je to popolnoma ovrgla. Zbralo se nas je 18.
Tanja Košar Starič je najprej čestitala Vinku za 80-letnico, saj je kot naravovarstvenik in gozdar tudi v njeni ustanovi zelo dobro zapisan. Podari mu knjigo Naravni parki Slovenije.
Po Vinkovem kratkem uvodu, saj Tanjo že poznamo, se nam še ona kratko predstavi in poudari, da je jutri – 2.2., dan mokrišč – torej bomo mi ta praznik proslavili 1 dan prej z ogledom naših mokrišč in njihovih značilnosti. Kot pomemben je ta dan spoznan že leta 1979.
Poudari tudi za njih dobrodošlo uvodno Vinkovo izjavo, da tudi mi kot krožek lahko sodelujemo z njenim zavodom.
Najprej si bomo ogledali filmček nagrajenega projekta, ki so ga naredili v sodelovanju s SLO TV. Na tem projektu delajo že 20 let. Ugotovitev je, da če se ljudem vse dobro obrazloži in argumentira, potem to sprejmejo in so pripravljeni to tudi podpreti – to je dosežek.
Dragocena mokrišča – tega se moramo vsi zavedati. Ko se reka ukalupi v utrjene brežine, postane hitra in odteka naprej. Tako se prazni podtalnica. Res je, da naravni tok reke ni stabilen, se lahko premika levo desno. Poplavna področja imajo tudi svoj velik pomen in mokrišča za zadrževanje vode in s tem uravnavanjem klime. Na mokrišču imamo tudi posebno mesojedo rastlino.
Za Lovrenško visoko barje je izsuševalni jarek grožnja. Sedaj so rešitev lesene pregrade.
Zelenci so bili nekoč jezero, sedaj je mokrišče. Tu so posebnost talni izviri. Od tu nastaja Sava Dolinka.
Rosi kot.
Vrhe nad Slovenj Gradcem.
Škocjanske jame – tudi jame so lahko mokrišča in to prav posebna.
Ob ogledih, ki jih za registrirana področja redno opravljajo, ugotavljajo še vedno, da so tu pogosta divja odlagališča smeti. Škodijo zelo tudi pesticidi in gnojenje.
Na spletni strani - wetman.si - si lahko pogledamo projekt, ki je trajal do leta 2014.
Ne kopno, ne voda – to je mokrišče. Škocjanske jame so bile kot jama – mokrišče prve na tem seznamu. Mokrišča so naravna hladilna naprava. So tudi ledvice pokrajine – čistijo vodo. Ne zavedamo se, kaj še imamo, česar drugi nimajo več. Grožnja so izsuševanje, gnojenje. Sedaj obnavljajo mokrišča, kolikor morejo. Izjava: "Človek je tukaj skoraj odveč – mokriščem smo mi le v napoto".
Kozjanski park – po 35 letih bi akt o parku bilo potrebno posodobiti. Ustvarjajo področja divjine in okrog še področja, od koder je možen diskreten pogled na to divjino, ki je prisotnost ljudi ne ogroža.
V Julijcih z vsakim letom opažajo veliko več ljudi, ki povzročajo tudi neprimeren hrup. Vsepovsod se je povečala dostopnost. Kolesarjem je dovoljeno po gozdnih cestah in dvojnih poteh.
Film, ki smo ga gledali, je javno dostopen.
Kako mi lahko sodelujemo?
Naravne vrednote – preverjanje stanja ali odkrivanje novih.
Dosegli so cilje EU v 90 %. Sedaj z mokrišči prehajajo v upravljanje in se orientirajo v naše naravne vrednote. Le te, ki so kot take spoznane, redno preverjajo in tu se srečujejo z dvema pogledoma. En je bolj konservativen – kar je enkrat spoznano za naravno vrednoto, to na vsak način ohraniti. Drugi pa je, da se je nekaj z življenjem v okolju toliko spremenilo, da naj se te oznake izbriše. Za vsako naravno vrednoto imajo evidenčni list. Pokaže primere, kot je jama pri Studencu, ki je sedaj zasuta. Že 30 let obstaja zasavsko območje Kum - Matevž Lenarčič. Tu jo Vinko informira, da je pobuda že nekajkrat prišla z naše strani.
Mi kot krožek lahko obiščemo že evidentirana območja in jih fotografiramo in tudi opišemo zanimivosti in trenutno zatečeno stanje.
Drušče - izvir - dvom ali še ustreza vrednotenje naravna vrednota?!
Izvir tople vode – sedaj v zimi ugotovljena temperatura 14'C – Irena Medvešek.
Tanja omeni tudi, da so področja z veliko izviri in tam se ovrednoti, katerih 5 ali več je resnično pomembnih. Tam pa, kjer jih skoraj ni, je pomemben vsak. Vinko doda, da so vsi izviri naravna vrednota, tudi tam, kjer jih je veliko.
Kal pri Krmelju – izvir v kapelici. Nekateri v Zavodu ga ne smatrajo za naravno vrednoto. Za izvir pa je sreča, da so na njem postavili kapelico, ki jo okoliški ljudje vzdržujejo in s tem ohranjajo tudi izvir, ki je že moral biti pomemben, da so na njem postavili kapelico.
Lovretova hruška - Čelovnik, v bližini še bezeg in ileks.
Kosmatinec – rastišče – to področje je že v občinskem seznamu, ni pa še v pravilniku, nima še statusa. Je področje peska za malto in se je potrebno z lastnikom terena dogovoriti, ker so pri izkopu odvečni material odlagali na rastišče. Vrh hribčka bi bilo potrebno očistiti, ker rastišču preveč zaraščanja tudi škodi. V času cvetenja bi bilo potrebno rastišče pogledati in opažanja zapisati, nato pa jeseni izvesti čiščenje na osnovi ob cvetenju ugotovljenega. Tu so tudi luknje od lisic – brlogi.
Zanimivo predavanje je našemu krožku dalo spodbudo, da ni samo sprehod v naravo, da je tudi ponovni obisk določenega področja lahko koristen. Nekatera drevesa pa še ne dosegajo velikosti, ki bi jih zaščitila, a taka je potrebno tudi registrirati in ohranjati, da enkrat lahko postanejo posebnost.
Sedaj pa nadaljujemo v spodnjih prostorih zavetišča, kjer nas ob svojem jubileju počasti Vinko. Nazdravili smo z Vinkovimi vini – cviček, modra frankinja in Elčkino belo vino. Prijetno druženje pa smo na koncu še posladkali s kremšnito in Tanjino malinovo pito iz makovega testa. Ko je zadišala še kavica, smo se potem ob odhodu ob 11.30 previdno spustili na res nevaren led.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar