Prireditev ob 8. marcu s predstavitvijo Marije Jazbec - 7. 3. 2017
Najprej nas razveseli nageljček ob vstopu v dvorano – dan je takoj lepši!
Za to priliko pa so v Sevnici »ustanovili svoj »RTV« center, da se je vse zgodilo na »visokem« nivoju, kot se za našo 13 letno predsednico spodobi.
Radio Sevnica je že pred leti »crknil«, zato je danes Romana Ivačič naredila TV studio, da smo si lahko ogledali v »živo« oddajo, ki se je direktno prenašala z odra k publiki.
Marijo so že njeni otroci razveselili z njeno fotografijo na naslovnici revije Lady.
Najprej nam Sašo in potem še Romana zaželita vse lepo za dan žena in tudi za mučenike.
Intervju se začne z Marijinim otroštvom – v družini je bila prva od 3 otrok – doma v Slovenskih goricah, blizu Lenarta – Selce 51. blizu je Zavrh, kjer je bil Rudolf Majster.
Na oder pride zbor boštanjskih fantov – »Encijan« - pri Planinskem društvu Sevnica:
»Završki fantje«, »Imel sem ljubi dve« - to zapojejo Mariji in potem podarijo vsem ženam še »Planikin cvet«.
Marija se jim zahvali z nageljčki.
Marija se je rodila julija na Marijin praznik. Oče je moral na fronto in je rojena nezakonska. Sreča v nesreči je bila, da je bil ranjen – izgubil roko, a prišel živ domov. Potem sta se starša poročila. Imeli so drevesnico in sadje, tudi čebele, ki jih je sedaj ona podedovala. Pisala se je Čeh.
Leta 50 so zgradili novo hišo. Niso bili nikoli lačni, a ko je prišel pek z žemljicami je bila žemljica, ki si jo je izprosila, čudovita.
Po vojni je prišlo do zadružništva in je vso zemljo oče dal v zadrugo in potem je tudi mama delala v zadrugi.
V šolo v Voličino je bilo 1 uro peš. Nazaj je bila ta pot še za uro daljša. Ko je v 4. razredu dobila od fanta lectovo srce, se je mama »zgrozila« nad tekstom na njem in je zahtevala, da ga Marija vrne.
Nato je šla v šolo v Lenart – zaradi angleščine, kar je bilo še ½ ure dlje. Morali so hoditi čez Pesnico, ki je bila nevarna, ko je poplavljala.
Oče se je bal za svoja dekleta, zato jo je vedno opozarjal, da se mora fantov čuvati in držati noge skupaj. Doma so želeli, da gre na učiteljišče. Druga možnost pa je bila kmetijska šola. To je pomenilo, da je treba iti v Maribor – 20 km s kolesom.
Od 13. leta je hodila v zadrugo delat, da si je kaj prislužila. Porabila je dobljeno za knjige in obleko. Na izlet se je takrat hodilo z kamionom, na katerega so dali klopi. Šli so preko Vršiča na morje.
Na kmetijski šoli so bili razen 3 deklet sami fantje in med njimi spozna Jazbec Jožeta, ki jo pelje »pokazat« domov na Primorsko čez Triglav.
Prvo službo dobi v Lenartu. Takoj ji dodelijo tudi nekaj funkcij, tako je tudi videla Tita ob štafeti. Kot mladinska predsednica je dobila tudi stanovanje.
Nato gre v Ruše, kjer naredi temeljito pripravništvo, da se v praksi dobro spozna z delom.
Malo nas »prebudi« z vprašanjem, kaka je razlika med bilanco in nedrčkom – oba prikrivata dejansko stanje in morata biti obe strani uravnoteženi.
Sledi Maribor in poroka z Jožetom, ki mora v vojsko. Spozna Franca Ogorevca, ki ju oba povabi v Lisco in je vesel da dobi dva delavca, ki potrebujeta 1 stanovanje. Spomni se direktorja Božiča in discipline – 10 minut pred začetkom dela moramo biti v tovarni.
Kmalu se rodita otroka – dve deklici – leta 71,73. začneta graditi hišo, kjer je Jože veliko delal. Imela je željo biti samo mama. Pa je bila edini šef med 19 v Lisci (TOZDi).
Ostane ji v spominu nedrček Minca. Lisca je imela lepe nedrčke, a ona je potrebovala funkcionalnega.
Dobi željo po študiju. Šef je prepričan, da je višja dovolj. A hčeri jo podpirata. Takrat jih študira v Lisci 14, a končajo le štirje.
Nadaljuje v Izvršnem svetu Občine Sevnica. Tu ni bilo denarja, zato ga išče na republiki. Tako se izpelje asfalt ob Mirni, most v Šmarju, ZD Sevnica, Kmetijski trgovski center, igrišče za tenis, pekarna, Kruljevina, obnova gradu Sevnica.
Zahvali se Ljubu Mortoretu za slike iz kronike, za katero skrbi.
Podvig je bil tudi asfalt na Lisco. Sanacija Tanina.
Republiške orožne vaje teritorijalne obrambe so se zgodile pod njenim poveljstvom a brez uniforme, ker se v njej ni »našla«.
Zahvali se vsem, ki so z njo te projekte delali, da so uspeli. Vse delo, kar ga je sprejela, je delala z Jožetovim soglasjem.
Po tem obdobju je želela biti samostojna podjetnica in pridelovati kane.
A se obrne, da po enem letu pristane kot direktor Inpleta, kij je bil v slabem stanju. Čas vojne 1991, uvajanje ISO 9001. po 10 letih - 1999 - gre v penzijo. Sedanja direktorica Helena pa je nekaj let že delala v firmi in je sedaj v njej že 16 let.
Najprej gre malo na Kitajsko, pa v Avstralijo. Ostala je v društvih, kjer je bila tudi predsednica. Predlagana je bila za Slovenko leta.
Nazadnje pride ustanovitev U3 Sevnica – z zelo dobro ekipo – Alenka Balog Žuraj, Marjeta Revinšek, Riko Černigoj, Joža Senica, Vojko Dvojmoč, Rezika Predanič, Milan Levstek, Barbara Sancin, Marko Okorn, Danica Pohar, Nevenka Vilčnik. To se zaključi po 13 letih.
Od Saša Jejčiča dobi priznanje »Prve dame« U3.
Zapisala
Nevenka Vahtar
Za to priliko pa so v Sevnici »ustanovili svoj »RTV« center, da se je vse zgodilo na »visokem« nivoju, kot se za našo 13 letno predsednico spodobi.
Radio Sevnica je že pred leti »crknil«, zato je danes Romana Ivačič naredila TV studio, da smo si lahko ogledali v »živo« oddajo, ki se je direktno prenašala z odra k publiki.
Marijo so že njeni otroci razveselili z njeno fotografijo na naslovnici revije Lady.
Najprej nam Sašo in potem še Romana zaželita vse lepo za dan žena in tudi za mučenike.
Intervju se začne z Marijinim otroštvom – v družini je bila prva od 3 otrok – doma v Slovenskih goricah, blizu Lenarta – Selce 51. blizu je Zavrh, kjer je bil Rudolf Majster.
Na oder pride zbor boštanjskih fantov – »Encijan« - pri Planinskem društvu Sevnica:
»Završki fantje«, »Imel sem ljubi dve« - to zapojejo Mariji in potem podarijo vsem ženam še »Planikin cvet«.
Marija se jim zahvali z nageljčki.
Marija se je rodila julija na Marijin praznik. Oče je moral na fronto in je rojena nezakonska. Sreča v nesreči je bila, da je bil ranjen – izgubil roko, a prišel živ domov. Potem sta se starša poročila. Imeli so drevesnico in sadje, tudi čebele, ki jih je sedaj ona podedovala. Pisala se je Čeh.
Leta 50 so zgradili novo hišo. Niso bili nikoli lačni, a ko je prišel pek z žemljicami je bila žemljica, ki si jo je izprosila, čudovita.
Po vojni je prišlo do zadružništva in je vso zemljo oče dal v zadrugo in potem je tudi mama delala v zadrugi.
V šolo v Voličino je bilo 1 uro peš. Nazaj je bila ta pot še za uro daljša. Ko je v 4. razredu dobila od fanta lectovo srce, se je mama »zgrozila« nad tekstom na njem in je zahtevala, da ga Marija vrne.
Nato je šla v šolo v Lenart – zaradi angleščine, kar je bilo še ½ ure dlje. Morali so hoditi čez Pesnico, ki je bila nevarna, ko je poplavljala.
Oče se je bal za svoja dekleta, zato jo je vedno opozarjal, da se mora fantov čuvati in držati noge skupaj. Doma so želeli, da gre na učiteljišče. Druga možnost pa je bila kmetijska šola. To je pomenilo, da je treba iti v Maribor – 20 km s kolesom.
Od 13. leta je hodila v zadrugo delat, da si je kaj prislužila. Porabila je dobljeno za knjige in obleko. Na izlet se je takrat hodilo z kamionom, na katerega so dali klopi. Šli so preko Vršiča na morje.
Na kmetijski šoli so bili razen 3 deklet sami fantje in med njimi spozna Jazbec Jožeta, ki jo pelje »pokazat« domov na Primorsko čez Triglav.
Prvo službo dobi v Lenartu. Takoj ji dodelijo tudi nekaj funkcij, tako je tudi videla Tita ob štafeti. Kot mladinska predsednica je dobila tudi stanovanje.
Nato gre v Ruše, kjer naredi temeljito pripravništvo, da se v praksi dobro spozna z delom.
Malo nas »prebudi« z vprašanjem, kaka je razlika med bilanco in nedrčkom – oba prikrivata dejansko stanje in morata biti obe strani uravnoteženi.
Sledi Maribor in poroka z Jožetom, ki mora v vojsko. Spozna Franca Ogorevca, ki ju oba povabi v Lisco in je vesel da dobi dva delavca, ki potrebujeta 1 stanovanje. Spomni se direktorja Božiča in discipline – 10 minut pred začetkom dela moramo biti v tovarni.
Kmalu se rodita otroka – dve deklici – leta 71,73. začneta graditi hišo, kjer je Jože veliko delal. Imela je željo biti samo mama. Pa je bila edini šef med 19 v Lisci (TOZDi).
Ostane ji v spominu nedrček Minca. Lisca je imela lepe nedrčke, a ona je potrebovala funkcionalnega.
Dobi željo po študiju. Šef je prepričan, da je višja dovolj. A hčeri jo podpirata. Takrat jih študira v Lisci 14, a končajo le štirje.
Nadaljuje v Izvršnem svetu Občine Sevnica. Tu ni bilo denarja, zato ga išče na republiki. Tako se izpelje asfalt ob Mirni, most v Šmarju, ZD Sevnica, Kmetijski trgovski center, igrišče za tenis, pekarna, Kruljevina, obnova gradu Sevnica.
Zahvali se Ljubu Mortoretu za slike iz kronike, za katero skrbi.
Podvig je bil tudi asfalt na Lisco. Sanacija Tanina.
Republiške orožne vaje teritorijalne obrambe so se zgodile pod njenim poveljstvom a brez uniforme, ker se v njej ni »našla«.
Zahvali se vsem, ki so z njo te projekte delali, da so uspeli. Vse delo, kar ga je sprejela, je delala z Jožetovim soglasjem.
Po tem obdobju je želela biti samostojna podjetnica in pridelovati kane.
A se obrne, da po enem letu pristane kot direktor Inpleta, kij je bil v slabem stanju. Čas vojne 1991, uvajanje ISO 9001. po 10 letih - 1999 - gre v penzijo. Sedanja direktorica Helena pa je nekaj let že delala v firmi in je sedaj v njej že 16 let.
Najprej gre malo na Kitajsko, pa v Avstralijo. Ostala je v društvih, kjer je bila tudi predsednica. Predlagana je bila za Slovenko leta.
Nazadnje pride ustanovitev U3 Sevnica – z zelo dobro ekipo – Alenka Balog Žuraj, Marjeta Revinšek, Riko Černigoj, Joža Senica, Vojko Dvojmoč, Rezika Predanič, Milan Levstek, Barbara Sancin, Marko Okorn, Danica Pohar, Nevenka Vilčnik. To se zaključi po 13 letih.
Od Saša Jejčiča dobi priznanje »Prve dame« U3.
Zapisala
Nevenka Vahtar