Radeče - 24. 10. 2013
Radeče – foto razstava v Galeriji Caffe in pohod na Stari grad ter po Savus poti
Začeli smo novo študijsko leto zelo številčno in v povezavi – popoldanski pohod in ogled razstave naših članov – fotografov v Galeriji Caffe v Radečah.
Zbirno mesto je še vedno rondo v Sevnici – tokrat ob 14.00. Ob 14.15 pa so se skrite dobrote prikazale na plano pred Galerijo – vse za prijetno doživljanje razstave.
A to si je bilo treba najprej zaslužiti. Zato hitro pot pod noge!
Dan je bil čudovit in neverjetno topel – vsi smo v kratkih rokavih in le ob pišu vetra se ogrnemo. Preko Sopote in med župniščem in cerkvijo sv. Petra v Radečah uberemo najkrajšo pot na Stari grad. Manjši hrib, ki se kot zavetje dviga na severni strani mesta. Od tu se tudi začenja pot na Kum – 3,45h. Sedaj se za na Kum ubirajo druge startne poti. Nekoč pa so planinci prihajali z vlakom in potem je bilo to izhodišče najprimernejše. Sam grad ima sedaj le nekaj ostankov zidov, po Valvazorju pa se iz grafike vidi, da je bil to nekoč mogočni grad. Obstajala je še fotografija stoječega gradu, ki jo je imel v lasti radeški učitelj Majes, a sedaj ne vem, kdo jo poseduje. Za področje gradu pa vzorno skrbi Slonecki Franc, ki stanuje na začetku poti pri cerkvi in si je sam zadal, da skrbi za celotno pot in področje gradu, za kar smo mu Radečani zelo hvaležni. S samega gradu je lep razgled na radeški kovičeni stari most in Savo. Pogled na Radeče pa se odpira le, ko odpade listje, ker je sedaj grad obdan z veliko več drevesi kot nekoč, ko se je od Radeč proti gradu dvigoval čist travnik s sadnimi drevesi.
Kot zanimivost povem, da je bil na travniku viden rov, ki je nekoč vodil do gradu.
Povem še malo anekdoto, ko dedek pove vnuku, da je v gorah redek zrak in tam težko dihamo. Ko ta majhen otrok pride k nam na obisk in mu povemo, da gremo na Stari grad (272m), se otrok upre, da tja gor že ne gre, ker se tam gori ne more dihati.
Na to temo se potem razprede pogovor o tem, kje pa je že tako redek zrak, da s tem že imamo resne težave in kje so to naši člani že doživeli.
Ko se vrnemo v dolino, si pogledamo splav na Sopoti, ki še ni pospravljen za zimo, saj so gori še mize in klopi. Žal se za splav nismo dogovorili, a je že padla ideja, da s splavom zaključimo to šolsko leto.
Pri Savi sedaj stoji nov objekt – center Savus, ki ima tudi gostilno. Od tu se začne Savus pot, ki govori o splavarjenju na Savi. Poteka do Ribiškega doma nasproti Loke. Mi smo si ogledali obalno pot do kukala, kjer se lahko pokuka na Brunško cerkev. Pot nas je vodila mimo VPD-ja, kjer so še mladoletni prestopniki, ki se tu lahko izučijo mizarstva in avtomehanike. Celotna obalna pot pa je tudi ribiška pot, saj tu potekajo tekmovanja na celi dolžini od Radeč do Ribiškega doma. V Parku dvor smo se ustavili pri zanimivem prikazu dreves – listov in plodov. Tu je še veliko zanimivih dreves, ki so bila prinešena od vsepovsod. Pogledali smo si informacijske table in se ustavili še pri lipi na polju. V bližini te lipe je v njivah velik kamen, ki je tudi izredno težak in je bil spodnji kamen kapelice, ki je tu stala in je tvorila en krak pentagrama. Kamen je imel tudi poseben napis. Hranijo še Marijo iz te kapelice in bi jo vrnili, če bi se kapelica ponovno postavila. Drugi krak je bil na Širju nad Zidanim mostom. Ko je bil pentagram cel, je bila to zaščita za področje Radeč. Sedaj pa ugotavljajo veliko obolevnost raka na tem področju.
Ko smo se vrnili na izhodišče, nam je predstavnica KTRC-ja Radeče predstavila center Savus in pod novim pomolom vino, ki se stara v strugi Save. Posedeli smo se pri Oštirki, ki je v istem sklopu in je kot lokal zelo prijetna, ker ima direkten pogled na Savo in je vedno v soncu. Parkirni prostor je za lokalom in ne moti pogleda.
Otvoritev razstave v Galeriji smo najavili z našim predstavitvenim filmčkom (celotno naše delovanje tekom 4 let) – vse naše poti.
Uspeli smo prikazati vse fotografije, ki smo jih pripravili. Razstavljene so kot panoramski pogled z naše poti – nizajo se ena za drugo – pogled na daleč se povezuje z makro detajli. Predstavili smo naše cvetlice, močerada, ki se nam znajde ob poti, Ajdovsko jamo in ujmo na Jatni, pa balinčke na Lazah, cerkvico na Kompolju in vinograd v zimi. Tokrat smo sodelovali Vinko Šeško, Ljubo Motore, Ivan Cajner, Jože Sečen, Judith Zgonec in Nevenka Vahtar. Filmček je pripravila tudi s pomočjo Vinkovih slik Romana Ivačič. Naslednjič pa se – glede na videno - pokorajži še kdo od nas, ki tudi vestno beleži lepote s fotoaparatom.
Program so popestrile pesnice U3 – Vida Križnik - Jesen, Anica Perme – Gašparjev kostanj in Nevenka Vahtar - Potepanja ter Glasbena šola Laško – Radeče s skladbami: Jaz pa grem na zeleno trav'co, Lepa Anka in Po jezeru.
Na koncu so prišle na vrsto še skrite dobrote, ki so popestrile klepet ob razstavi. Splošna ocena je bila, da je razstava lepa in marsikdo je mislil, da smo foto-krožek, ker so fotografije kvalitetne.
Zadovoljni z lepim popoldnevom smo se razšli okrog 20-ih.
Zapisnik sestavi
Nevenka Vahtar
Začeli smo novo študijsko leto zelo številčno in v povezavi – popoldanski pohod in ogled razstave naših članov – fotografov v Galeriji Caffe v Radečah.
Zbirno mesto je še vedno rondo v Sevnici – tokrat ob 14.00. Ob 14.15 pa so se skrite dobrote prikazale na plano pred Galerijo – vse za prijetno doživljanje razstave.
A to si je bilo treba najprej zaslužiti. Zato hitro pot pod noge!
Dan je bil čudovit in neverjetno topel – vsi smo v kratkih rokavih in le ob pišu vetra se ogrnemo. Preko Sopote in med župniščem in cerkvijo sv. Petra v Radečah uberemo najkrajšo pot na Stari grad. Manjši hrib, ki se kot zavetje dviga na severni strani mesta. Od tu se tudi začenja pot na Kum – 3,45h. Sedaj se za na Kum ubirajo druge startne poti. Nekoč pa so planinci prihajali z vlakom in potem je bilo to izhodišče najprimernejše. Sam grad ima sedaj le nekaj ostankov zidov, po Valvazorju pa se iz grafike vidi, da je bil to nekoč mogočni grad. Obstajala je še fotografija stoječega gradu, ki jo je imel v lasti radeški učitelj Majes, a sedaj ne vem, kdo jo poseduje. Za področje gradu pa vzorno skrbi Slonecki Franc, ki stanuje na začetku poti pri cerkvi in si je sam zadal, da skrbi za celotno pot in področje gradu, za kar smo mu Radečani zelo hvaležni. S samega gradu je lep razgled na radeški kovičeni stari most in Savo. Pogled na Radeče pa se odpira le, ko odpade listje, ker je sedaj grad obdan z veliko več drevesi kot nekoč, ko se je od Radeč proti gradu dvigoval čist travnik s sadnimi drevesi.
Kot zanimivost povem, da je bil na travniku viden rov, ki je nekoč vodil do gradu.
Povem še malo anekdoto, ko dedek pove vnuku, da je v gorah redek zrak in tam težko dihamo. Ko ta majhen otrok pride k nam na obisk in mu povemo, da gremo na Stari grad (272m), se otrok upre, da tja gor že ne gre, ker se tam gori ne more dihati.
Na to temo se potem razprede pogovor o tem, kje pa je že tako redek zrak, da s tem že imamo resne težave in kje so to naši člani že doživeli.
Ko se vrnemo v dolino, si pogledamo splav na Sopoti, ki še ni pospravljen za zimo, saj so gori še mize in klopi. Žal se za splav nismo dogovorili, a je že padla ideja, da s splavom zaključimo to šolsko leto.
Pri Savi sedaj stoji nov objekt – center Savus, ki ima tudi gostilno. Od tu se začne Savus pot, ki govori o splavarjenju na Savi. Poteka do Ribiškega doma nasproti Loke. Mi smo si ogledali obalno pot do kukala, kjer se lahko pokuka na Brunško cerkev. Pot nas je vodila mimo VPD-ja, kjer so še mladoletni prestopniki, ki se tu lahko izučijo mizarstva in avtomehanike. Celotna obalna pot pa je tudi ribiška pot, saj tu potekajo tekmovanja na celi dolžini od Radeč do Ribiškega doma. V Parku dvor smo se ustavili pri zanimivem prikazu dreves – listov in plodov. Tu je še veliko zanimivih dreves, ki so bila prinešena od vsepovsod. Pogledali smo si informacijske table in se ustavili še pri lipi na polju. V bližini te lipe je v njivah velik kamen, ki je tudi izredno težak in je bil spodnji kamen kapelice, ki je tu stala in je tvorila en krak pentagrama. Kamen je imel tudi poseben napis. Hranijo še Marijo iz te kapelice in bi jo vrnili, če bi se kapelica ponovno postavila. Drugi krak je bil na Širju nad Zidanim mostom. Ko je bil pentagram cel, je bila to zaščita za področje Radeč. Sedaj pa ugotavljajo veliko obolevnost raka na tem področju.
Ko smo se vrnili na izhodišče, nam je predstavnica KTRC-ja Radeče predstavila center Savus in pod novim pomolom vino, ki se stara v strugi Save. Posedeli smo se pri Oštirki, ki je v istem sklopu in je kot lokal zelo prijetna, ker ima direkten pogled na Savo in je vedno v soncu. Parkirni prostor je za lokalom in ne moti pogleda.
Otvoritev razstave v Galeriji smo najavili z našim predstavitvenim filmčkom (celotno naše delovanje tekom 4 let) – vse naše poti.
Uspeli smo prikazati vse fotografije, ki smo jih pripravili. Razstavljene so kot panoramski pogled z naše poti – nizajo se ena za drugo – pogled na daleč se povezuje z makro detajli. Predstavili smo naše cvetlice, močerada, ki se nam znajde ob poti, Ajdovsko jamo in ujmo na Jatni, pa balinčke na Lazah, cerkvico na Kompolju in vinograd v zimi. Tokrat smo sodelovali Vinko Šeško, Ljubo Motore, Ivan Cajner, Jože Sečen, Judith Zgonec in Nevenka Vahtar. Filmček je pripravila tudi s pomočjo Vinkovih slik Romana Ivačič. Naslednjič pa se – glede na videno - pokorajži še kdo od nas, ki tudi vestno beleži lepote s fotoaparatom.
Program so popestrile pesnice U3 – Vida Križnik - Jesen, Anica Perme – Gašparjev kostanj in Nevenka Vahtar - Potepanja ter Glasbena šola Laško – Radeče s skladbami: Jaz pa grem na zeleno trav'co, Lepa Anka in Po jezeru.
Na koncu so prišle na vrsto še skrite dobrote, ki so popestrile klepet ob razstavi. Splošna ocena je bila, da je razstava lepa in marsikdo je mislil, da smo foto-krožek, ker so fotografije kvalitetne.
Zadovoljni z lepim popoldnevom smo se razšli okrog 20-ih.
Zapisnik sestavi
Nevenka Vahtar