Sevnica in Zajčja gora (Gora) - 28. 2. 2018
Tokrat se nas zbere ob 9. uri 13.
Začelo se je prav prijetno in na toplem, čeprav je sonce obetalo lep dan. Dobili smo se čez cesto na kavi. Od tam smo se najprej prestavili v prostore U3, kjer nam je Romana v skrajšani verziji prikazala vse prehojene poti v tem letu. Vojko pa je to popestril z zbranimi posnetki različnih avtorjev o obisku Tita na Lisci 4.5.1974 – tudi zelo zanimivo.
Nadaljevali pa smo z druženjem ob Borisovem rojstnem dnevu.
Ko smo se dobro "podprli", vse pogledali in se pomenili, smo se odločili, da nas 6 le gre na Zajčjo goro. Bil je prav lep sprehod do Mastnaka po cesti. Nazaj pa smo malo skrajšali – za vzorec – da smo lahko rekli, da smo gazili sneg.
Korakov nam Irena ni preštela, ker ni šla z nami. Romana pa bi potovala po zemljevidu, a je izključila telefon. Tako današnjih podatkov o poti ni.
Nazaj grede smo še zaokrožili okoli cerkvice Sv. Ana v Šmarju in mimo bivše gostilne pod »previsno« škarpo nazaj na cesto in do rondoja.
Zaključili ob 13.15.
Zapisala Nevenka Vahtar
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Začelo se je prav prijetno in na toplem, čeprav je sonce obetalo lep dan. Dobili smo se čez cesto na kavi. Od tam smo se najprej prestavili v prostore U3, kjer nam je Romana v skrajšani verziji prikazala vse prehojene poti v tem letu. Vojko pa je to popestril z zbranimi posnetki različnih avtorjev o obisku Tita na Lisci 4.5.1974 – tudi zelo zanimivo.
Nadaljevali pa smo z druženjem ob Borisovem rojstnem dnevu.
Ko smo se dobro "podprli", vse pogledali in se pomenili, smo se odločili, da nas 6 le gre na Zajčjo goro. Bil je prav lep sprehod do Mastnaka po cesti. Nazaj pa smo malo skrajšali – za vzorec – da smo lahko rekli, da smo gazili sneg.
Korakov nam Irena ni preštela, ker ni šla z nami. Romana pa bi potovala po zemljevidu, a je izključila telefon. Tako današnjih podatkov o poti ni.
Nazaj grede smo še zaokrožili okoli cerkvice Sv. Ana v Šmarju in mimo bivše gostilne pod »previsno« škarpo nazaj na cesto in do rondoja.
Zaključili ob 13.15.
Zapisala Nevenka Vahtar
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Napovedane so bile zelo nizke temperature zato se študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica izjemoma zbira ob devetih in to kar na toplem v kavarni Club Caffee, čeprav že zgodaj zjutraj lepo sije sonce. 13 nas je in še dva planinska prijatelja.
Poklepetamo ob toplih napitkih, potem pa se preselimo v prostore U3, kjer nam Boris pripravi pravo pojedino ob svojem rojstnem dnevu.
Kol'kor kapljic, tol'ko let daj še ti na svet živet' ...
In kapljic različnih pijač je bilo res veliko.
Vmes si ogledamo posnetke naših pohodov v letošnjem študijskem letu, video posnetek o Lisci, ki je te dni zaradi zametov za vozila nedostopna in pa še izbor posnetkov zime iz različnih krajev sveta. Vojko nas preseneti s posnetki različnih avtorjev Titovega obiska na Lisci leta 1974.
Zunaj pa še kar sije sonce in nas vabi. Šest se nas odloči za pohod na Zajčjo goro. Gremo kar po cesti, pogledujemo nazaj na Sevnico, komentiramo, kje kdo živi ... Ogledalo na križišču izrabimo za svojstven selfie. Pri Krnčevih bi malo pospravili palete, če bi se dalo. Zaokrožimo po cesti do Mastnakove zidanice, kjer so vedno na voljo kozarci in lep razgled na Sevnico in Boštanj. Ker Boris s sabo nosi dober Gelcin jaegermeister, kozarce uporabimo, ogledamo pa si tudi stari, ampak dobro vzdrževani Volkswagen - hrošč, ki je bil včasih v lasti Stankinih sorodnikov.
Vračamo se delno po pešpoti, da malo gazimo sneg, v Šmarju pa si privoščimo sprehod okoli cerkve svete Ane in po stopnicah pod nevarno nagnjeno škarpo. O cerkvi so na spletni strani Župnije Sevnice napisali:
Na nizki vzpetini nad Šmarjem stoji podružnična cerkev Sv. Ane. Po izročilu bi morala cerkev stati na Ledini, saj so jo postavili prebivalci Ledine. Cerkev je v osnovi poznogotska stavba, zgrajena v 16. stoletju. V pisnih virih se cerkev prvič omenja leta 1581. K Sv. Ani so nekdaj ljudje hodili na romanje. Zaradi tega so na severni strani zvonika dozidali odprto lopo z oltarjem in prižnico tako kot pri Sv. Roku. Romanja k sv. Ani so bila opuščena za časa Jožefinskih reform v 18. stoletju. Tedaj bi cerkev morala biti porušena, vendar se je občina Ledina zanjo zavzela in prevzela dolžnost, da bo zanjo skrbela in jo vzdrževala. Cerkev je do leta 1877 stala v ograjenih vrtovih, ko so ograjo odstranili. Cerkev je v današnji podobi baročna stavba.
Cerkev ima štiri oltarje. Veliki oltar Sv. Ane iz druge polovice 18. stoletja, ki ga Vrišer pripisuje celjskemu kiparju Ferdinandu Gallu. Nastal naj bi v letih 1760-1770. Oba stranska oltarja, ki sta iz leta 1769, imata v nišah oljni sliki. Levi je posvečen Sv. Luciji, desni pa Sv. Družini.
Čudimo se ozki hiši zahodno od picerije in restavracije Rondo, kasneje se pa spomnim, da je bila tu včasih terasa lokala, ki so jo očitno zazidali.
Kakšno uro in pol smo uživali na svežem zraku in sijočem soncu.
Spletni dnevnik Romane Ivačič.
Poklepetamo ob toplih napitkih, potem pa se preselimo v prostore U3, kjer nam Boris pripravi pravo pojedino ob svojem rojstnem dnevu.
Kol'kor kapljic, tol'ko let daj še ti na svet živet' ...
In kapljic različnih pijač je bilo res veliko.
Vmes si ogledamo posnetke naših pohodov v letošnjem študijskem letu, video posnetek o Lisci, ki je te dni zaradi zametov za vozila nedostopna in pa še izbor posnetkov zime iz različnih krajev sveta. Vojko nas preseneti s posnetki različnih avtorjev Titovega obiska na Lisci leta 1974.
Zunaj pa še kar sije sonce in nas vabi. Šest se nas odloči za pohod na Zajčjo goro. Gremo kar po cesti, pogledujemo nazaj na Sevnico, komentiramo, kje kdo živi ... Ogledalo na križišču izrabimo za svojstven selfie. Pri Krnčevih bi malo pospravili palete, če bi se dalo. Zaokrožimo po cesti do Mastnakove zidanice, kjer so vedno na voljo kozarci in lep razgled na Sevnico in Boštanj. Ker Boris s sabo nosi dober Gelcin jaegermeister, kozarce uporabimo, ogledamo pa si tudi stari, ampak dobro vzdrževani Volkswagen - hrošč, ki je bil včasih v lasti Stankinih sorodnikov.
Vračamo se delno po pešpoti, da malo gazimo sneg, v Šmarju pa si privoščimo sprehod okoli cerkve svete Ane in po stopnicah pod nevarno nagnjeno škarpo. O cerkvi so na spletni strani Župnije Sevnice napisali:
Na nizki vzpetini nad Šmarjem stoji podružnična cerkev Sv. Ane. Po izročilu bi morala cerkev stati na Ledini, saj so jo postavili prebivalci Ledine. Cerkev je v osnovi poznogotska stavba, zgrajena v 16. stoletju. V pisnih virih se cerkev prvič omenja leta 1581. K Sv. Ani so nekdaj ljudje hodili na romanje. Zaradi tega so na severni strani zvonika dozidali odprto lopo z oltarjem in prižnico tako kot pri Sv. Roku. Romanja k sv. Ani so bila opuščena za časa Jožefinskih reform v 18. stoletju. Tedaj bi cerkev morala biti porušena, vendar se je občina Ledina zanjo zavzela in prevzela dolžnost, da bo zanjo skrbela in jo vzdrževala. Cerkev je do leta 1877 stala v ograjenih vrtovih, ko so ograjo odstranili. Cerkev je v današnji podobi baročna stavba.
Cerkev ima štiri oltarje. Veliki oltar Sv. Ane iz druge polovice 18. stoletja, ki ga Vrišer pripisuje celjskemu kiparju Ferdinandu Gallu. Nastal naj bi v letih 1760-1770. Oba stranska oltarja, ki sta iz leta 1769, imata v nišah oljni sliki. Levi je posvečen Sv. Luciji, desni pa Sv. Družini.
Čudimo se ozki hiši zahodno od picerije in restavracije Rondo, kasneje se pa spomnim, da je bila tu včasih terasa lokala, ki so jo očitno zazidali.
Kakšno uro in pol smo uživali na svežem zraku in sijočem soncu.
Spletni dnevnik Romane Ivačič.