U3 Sevnica (Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot) v Ljubljani
1. 10. 2016
Na pobudo Jožeta Praha smo se pridružili dogajanju ob dogodku:
Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope.
Dogodek se je odvijal na Mestnem trgu ob Magistratu v dveh s potjo povezanih kontejnerjih in pred njima. Mi – ob Jožetu Prahu še Romana Ivačič, Marta Brežan in Nevenka Vahtar - smo bili tam 1.10. popoldan od 13. – 18. ure.
Vinko je pripravil slike naših pohodov - 20, sliko zemljevida poti z dodanimi fotografijami, ki jih nam pripravi Ljubo Motore in po en svoj posnetek s te poti v velikosti A3. Zraven je bila tudi Ljubova fotografija zemljevida vseh naših poti po sevniški občini, na kateri se vidi, kako veliko smo že prehodili.
Temu smo dodali še na A4 natisnjene pesmi Anice Perme (Bor), Vide Križnik (V tišini gozda), Mihaele Zahrastnik (Lipa) in Nevenke Vahtar (Gaber), ki so bile predstavljene še z enim od naših dreves in njihovimi značilnostmi. To smo imeli za predstavitev publiki.
Predstavili smo se v kontejnerju, kjer je potekala predstavitev na projekciji – 300 Vinkovih posnetkov z dodanim Logotipom U3 vmes.
Pred kontejnerji pa smo postavili 6 panojev z našimi potmi.
Imeli smo na razpolago še stojnico, kjer smo obesili zastavo U3 Sevnica.
Povzetek dogajanja pa bi strnila v to, da je v Ljubljani res ogromno tujih turistov, ki si »podajajo kljuko« pri ogledu Magistrata in dosti posameznih tujih turistov.
Sami Ljubljančani pa, ali so se na ta res lep sončen, topel dan (mogoče res zadnji tak v tem letu) »martinčkali« ob Ljubljanici, ali pa so dovolili svojim otrokom, da se z milnimi mehurčki igrajo pred Magistratom. Tretji pa so s kolesi hiteli mimo.
Tako bi bil povzetek našega sodelovanja, da je naša predstavitev pritegnila predvsem posamezne tujce, ki smo jim ustno predstavili naše panoje. Dobro bi bilo, da smo imeli na panojih dopisane ključne besede našega dogodka in naše predstavitve, da bi bili tudi tako – brez besed – prepoznavni.
Nisem se pozanimala, koliko ljudi v povprečju zaide v kontejnerje. Opazila sem, da so vedno položene na mize pobarvanke, ki jih lahko uporabijo manjši otroci in se z njimi ustavijo tudi starši. Pot, ki je malo dvignjeno postavljena med kontejnerja, pa je bila dober »poligon« za kolesarje, ki so se čezenj z veseljem prepeljali – tudi samo odrasli. Ob tem sem pomislila tudi na varnost - nevarnost tistih, ki iz kontejnerjev izstopajo.
Ob taki priliki pa bi bilo tudi dobro, da se te dogodke obvešča na radiju – internet ni vsem dostopen.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------------
Gaber
Vsak dan se zbudim s pogledom nate,
se veselim,
ko te obsije sonce,
lep si,
ko si ves v snegu,
mogočen,
ko te zvija veter v neurju,
nežen,
ko pomlad te zbuja
in šelesteč v jesenskih barvah.
Vedno znova lep.
Ni moči, ki te ustraši.
Prožen si za vse izzive,
ki življenje ti jih nosi.
Trdno ti stojiš,
vse svoje z menoj deliš.
Že, ko postala sva soseda,
mogočno si mi stal nasproti
in po mnogih letih še mogočneje stojiš.
Ko strah me je, tesno mi je,
ti še bolj trdno stojiš,
vedno dovoliš,
da moč tvoji podoživim,
vse strahove prepodim.
Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------
Lipa
Oj, drevo sredi polja,
si mi oče, mati, bratec, sestra ali ljubi moj?
Nisem oče, mati, bratec, sestra niti ljubi tvoj,
sem ljubezen vsevesoljna
onkraj časa in prostora seže topli žarek moj.
Oj, drevo na sredi polja,
hudo na zemlji se godi,
temne sile nam nebo sivijo laži,
prevare sveta se resnica zdijo,
manj in manj ljubezni je luči.
Otrok človeški, ti nevednež dragi,
le v srce svoje se ozri,
tam se tista sveta pesem poje,
tam ljubezni našel boš vrtove,
tam so rešitve angeli.
Le toplo, svetlo misel pošlji,
srca svojega ji daj pečat, in glej,
iz niča vstal bo žarek zlat,
za železne duri vse temno zaklenil,
vse svetlo, prijatelji, bo nam namenil
in svet bo zopet nov in čist in mlad.
Drug moj sredi polja, kako vse žari,
še pesem v dobravi vsa drugačna,
bolj vesela se mi zdi;
mrak srca v svetlo zoro se spreminja,
pod oblaki upov novih, sreče nova ptica sinja,
prijatelja, soseda spet prijazne oči
in tople so dlani.
Oj, drevo na sredi polja, hvala, hvala ti.
Mihaela Zahrastnik
----------------------------------------------------------------
Bor
V bregu, pod visoko skalo
mogočno drevo
že desetletja tam stoji.
Kdo mu seme je dalo
osamelcu
pod visoko skalo?
Sedim pod njim, zrem v dolino,
objemam kolena,
veter mi kuštra lase,
košate veje nad menoj šume.
Jesen je tu, gola drevesa.
Zemljo je listje pokrilo,
da jo bo grelo vso dolgo zimo.
Ko pomlad jo prebudi,
spet ves breg ozeleni,
tedaj prišla bom jaz,
sedla pod bor,
pod visoko strmo skalo,
objela bom kolenca
in spet bova skupaj,
dva osamelca.
Anica Perme
-----------------------------------------------------
V tišini gozda
Vstopim v to tišino mogočnih dreves
senca me obkroža in
mehko mahovje utiša moj korak
Gozd, sama v njem.
Ne moti vetra me piš in ne
šumenje listov drhtečih dreves,
padajočih plodov zrele bukve; (Žir)
V šumenju odpadlega listja
živo bitje,
nabira,pobira in se premika; (Jež)
Po kostanju diši, veter ustvarja nemir,
v krošnji drevesa v ježicah
kostanjevih plodov
poskakuje gibčna ; ( Veverica )
Ob trhlem štoru se premika in mrgoli
vse je živo,
drobna bitja, ( Mravlje)
Sama v gozdu.
Šepet pojočih dreves premikanje,
dotikanje in skozi vejevje; (Sonce)
utrip življenja, tudi mojega.
Čutim ga v dotiku gozdne tišine, (Mir) in
tihožitje.
Vem, nisem sama.
Vida Križnik
Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope.
Dogodek se je odvijal na Mestnem trgu ob Magistratu v dveh s potjo povezanih kontejnerjih in pred njima. Mi – ob Jožetu Prahu še Romana Ivačič, Marta Brežan in Nevenka Vahtar - smo bili tam 1.10. popoldan od 13. – 18. ure.
Vinko je pripravil slike naših pohodov - 20, sliko zemljevida poti z dodanimi fotografijami, ki jih nam pripravi Ljubo Motore in po en svoj posnetek s te poti v velikosti A3. Zraven je bila tudi Ljubova fotografija zemljevida vseh naših poti po sevniški občini, na kateri se vidi, kako veliko smo že prehodili.
Temu smo dodali še na A4 natisnjene pesmi Anice Perme (Bor), Vide Križnik (V tišini gozda), Mihaele Zahrastnik (Lipa) in Nevenke Vahtar (Gaber), ki so bile predstavljene še z enim od naših dreves in njihovimi značilnostmi. To smo imeli za predstavitev publiki.
Predstavili smo se v kontejnerju, kjer je potekala predstavitev na projekciji – 300 Vinkovih posnetkov z dodanim Logotipom U3 vmes.
Pred kontejnerji pa smo postavili 6 panojev z našimi potmi.
Imeli smo na razpolago še stojnico, kjer smo obesili zastavo U3 Sevnica.
Povzetek dogajanja pa bi strnila v to, da je v Ljubljani res ogromno tujih turistov, ki si »podajajo kljuko« pri ogledu Magistrata in dosti posameznih tujih turistov.
Sami Ljubljančani pa, ali so se na ta res lep sončen, topel dan (mogoče res zadnji tak v tem letu) »martinčkali« ob Ljubljanici, ali pa so dovolili svojim otrokom, da se z milnimi mehurčki igrajo pred Magistratom. Tretji pa so s kolesi hiteli mimo.
Tako bi bil povzetek našega sodelovanja, da je naša predstavitev pritegnila predvsem posamezne tujce, ki smo jim ustno predstavili naše panoje. Dobro bi bilo, da smo imeli na panojih dopisane ključne besede našega dogodka in naše predstavitve, da bi bili tudi tako – brez besed – prepoznavni.
Nisem se pozanimala, koliko ljudi v povprečju zaide v kontejnerje. Opazila sem, da so vedno položene na mize pobarvanke, ki jih lahko uporabijo manjši otroci in se z njimi ustavijo tudi starši. Pot, ki je malo dvignjeno postavljena med kontejnerja, pa je bila dober »poligon« za kolesarje, ki so se čezenj z veseljem prepeljali – tudi samo odrasli. Ob tem sem pomislila tudi na varnost - nevarnost tistih, ki iz kontejnerjev izstopajo.
Ob taki priliki pa bi bilo tudi dobro, da se te dogodke obvešča na radiju – internet ni vsem dostopen.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------------
Gaber
Vsak dan se zbudim s pogledom nate,
se veselim,
ko te obsije sonce,
lep si,
ko si ves v snegu,
mogočen,
ko te zvija veter v neurju,
nežen,
ko pomlad te zbuja
in šelesteč v jesenskih barvah.
Vedno znova lep.
Ni moči, ki te ustraši.
Prožen si za vse izzive,
ki življenje ti jih nosi.
Trdno ti stojiš,
vse svoje z menoj deliš.
Že, ko postala sva soseda,
mogočno si mi stal nasproti
in po mnogih letih še mogočneje stojiš.
Ko strah me je, tesno mi je,
ti še bolj trdno stojiš,
vedno dovoliš,
da moč tvoji podoživim,
vse strahove prepodim.
Nevenka Vahtar
---------------------------------------------------------
Lipa
Oj, drevo sredi polja,
si mi oče, mati, bratec, sestra ali ljubi moj?
Nisem oče, mati, bratec, sestra niti ljubi tvoj,
sem ljubezen vsevesoljna
onkraj časa in prostora seže topli žarek moj.
Oj, drevo na sredi polja,
hudo na zemlji se godi,
temne sile nam nebo sivijo laži,
prevare sveta se resnica zdijo,
manj in manj ljubezni je luči.
Otrok človeški, ti nevednež dragi,
le v srce svoje se ozri,
tam se tista sveta pesem poje,
tam ljubezni našel boš vrtove,
tam so rešitve angeli.
Le toplo, svetlo misel pošlji,
srca svojega ji daj pečat, in glej,
iz niča vstal bo žarek zlat,
za železne duri vse temno zaklenil,
vse svetlo, prijatelji, bo nam namenil
in svet bo zopet nov in čist in mlad.
Drug moj sredi polja, kako vse žari,
še pesem v dobravi vsa drugačna,
bolj vesela se mi zdi;
mrak srca v svetlo zoro se spreminja,
pod oblaki upov novih, sreče nova ptica sinja,
prijatelja, soseda spet prijazne oči
in tople so dlani.
Oj, drevo na sredi polja, hvala, hvala ti.
Mihaela Zahrastnik
----------------------------------------------------------------
Bor
V bregu, pod visoko skalo
mogočno drevo
že desetletja tam stoji.
Kdo mu seme je dalo
osamelcu
pod visoko skalo?
Sedim pod njim, zrem v dolino,
objemam kolena,
veter mi kuštra lase,
košate veje nad menoj šume.
Jesen je tu, gola drevesa.
Zemljo je listje pokrilo,
da jo bo grelo vso dolgo zimo.
Ko pomlad jo prebudi,
spet ves breg ozeleni,
tedaj prišla bom jaz,
sedla pod bor,
pod visoko strmo skalo,
objela bom kolenca
in spet bova skupaj,
dva osamelca.
Anica Perme
-----------------------------------------------------
V tišini gozda
Vstopim v to tišino mogočnih dreves
senca me obkroža in
mehko mahovje utiša moj korak
Gozd, sama v njem.
Ne moti vetra me piš in ne
šumenje listov drhtečih dreves,
padajočih plodov zrele bukve; (Žir)
V šumenju odpadlega listja
živo bitje,
nabira,pobira in se premika; (Jež)
Po kostanju diši, veter ustvarja nemir,
v krošnji drevesa v ježicah
kostanjevih plodov
poskakuje gibčna ; ( Veverica )
Ob trhlem štoru se premika in mrgoli
vse je živo,
drobna bitja, ( Mravlje)
Sama v gozdu.
Šepet pojočih dreves premikanje,
dotikanje in skozi vejevje; (Sonce)
utrip življenja, tudi mojega.
Čutim ga v dotiku gozdne tišine, (Mir) in
tihožitje.
Vem, nisem sama.
Vida Križnik