Vetrnik - 15. 3. 2017
Več fotografij Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Tokrat nas je 17. Vreme je sončno in kar vabi na potep.
Ker je naš štart blizu, se vsak s svojim prevozom odpeljemo na boštanjsko pokopališče in tam pustimo avte.
Skozi azalejin gozdiček se vzpnemo v hrib. Tu ugotovimo, da je bilo zaradi azalej res potrebno podreti nekaj dreves, da dobijo več svetlobe, a je bilo podrtega preveč in bo sedaj potrebno to podrast počistiti, kar bo kar velika akcija. Vinko nam še pove, da je teh naravnih rastišč v Sloveniji 5 in od tega so tri v sevniški občini.
Pasji zob je lepa cvetlica, ki malo spominja na ciklamo, a ima pikaste podolgovate liste in se razpre v pahljačast krog cvetnih listov s cvetom obrnjenim navzdol, ki se pa potem dvignejo navzgor in dobijo cvet podoben ciklami. Ta nas spremlja od začetka poti in je je v tem času tu res veliko.
Potem se malo spustimo in pridemo v globel z izvirom in vodnim zajetjem, ki se ji po domače reče Plžjek . od tu bi se na desno lahko bolj po »alpinistično« povzpeli skozi gozd direktno na Vetrnik, kar je naredila Ponedeljkova skupina in v tem uspela. Mi pa se odločimo, da bomo naredili večji krog današnje poti in zavijemo levo v breg da pridemo na sosednji hrib in bomo potem po robu hriba prišli na Vetrnik bolj položno.
Zopet imamo možnost bolj levo – po Irenino – lepša pot. A gremo desno, ker nam Vinko želi pokazati lepo kmečko hišo na Potovcu. Marjana ve, da so jim rekli Potovčani, hiša pa je sedaj Slapšakova. Vinko verjame, da jo je potrebno ohraniti, saj je res lepa arhitektura našega podeželja in sedaj v še tako dobrem stanju, da bi se to lahko naredilo in to ohranilo zanamcem.
Na Vetrniku je na vrhu hriba še majhen "kuclček" s kamnom – mogoče mejnikom, ki je res vrh hriba. Tu pomalicamo, saj razgled ni kaj posebnega, ker smo v sedaj še ne zelenem gozdu.
Tam, kjer se pogled odpre, pa vidimo pobočje Lisce in Sevnico, vendar v meglici.
Ob spustu sprednji del skupine malo »zaluta« in se zato po vinogradniški strmini spustimo do prijazne gospe, ki nas povabi, da se ustavimo in pokusimo njihovo vino in še piškote dobimo za povrh. Hiška zakoncev Žibret - Apnenik 27 a - je na enaki strmini kot so vinogradi. Pod njo je visoka škarpa in okoli hiške skoraj ni nič ravnine – le za njihov avto in malo mizo iz soda in klop. Tu zraven sosed obrezuje sadno drevje in je kot mala poskočna opica v vrhu krošnje.
Za zaključek se na kavici ustavimo pri Tinci v Boštanju, kjer pobaramo Marjana, kje ima kol, ki sta mu ga tako skrbno izbrala Jože in Marta – on pa se le skrije za svoje dlani, saj ga je nazaj grede »pozabil«.
Zaključili smo ob 12.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irena - takole smo bili pridni:
12.997 korakov
7 km, 798 m
čas čiste hoje 2 uri, 17 minut
515 pokurjenih kalorij
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Tokrat nas je 17. Vreme je sončno in kar vabi na potep.
Ker je naš štart blizu, se vsak s svojim prevozom odpeljemo na boštanjsko pokopališče in tam pustimo avte.
Skozi azalejin gozdiček se vzpnemo v hrib. Tu ugotovimo, da je bilo zaradi azalej res potrebno podreti nekaj dreves, da dobijo več svetlobe, a je bilo podrtega preveč in bo sedaj potrebno to podrast počistiti, kar bo kar velika akcija. Vinko nam še pove, da je teh naravnih rastišč v Sloveniji 5 in od tega so tri v sevniški občini.
Pasji zob je lepa cvetlica, ki malo spominja na ciklamo, a ima pikaste podolgovate liste in se razpre v pahljačast krog cvetnih listov s cvetom obrnjenim navzdol, ki se pa potem dvignejo navzgor in dobijo cvet podoben ciklami. Ta nas spremlja od začetka poti in je je v tem času tu res veliko.
Potem se malo spustimo in pridemo v globel z izvirom in vodnim zajetjem, ki se ji po domače reče Plžjek . od tu bi se na desno lahko bolj po »alpinistično« povzpeli skozi gozd direktno na Vetrnik, kar je naredila Ponedeljkova skupina in v tem uspela. Mi pa se odločimo, da bomo naredili večji krog današnje poti in zavijemo levo v breg da pridemo na sosednji hrib in bomo potem po robu hriba prišli na Vetrnik bolj položno.
Zopet imamo možnost bolj levo – po Irenino – lepša pot. A gremo desno, ker nam Vinko želi pokazati lepo kmečko hišo na Potovcu. Marjana ve, da so jim rekli Potovčani, hiša pa je sedaj Slapšakova. Vinko verjame, da jo je potrebno ohraniti, saj je res lepa arhitektura našega podeželja in sedaj v še tako dobrem stanju, da bi se to lahko naredilo in to ohranilo zanamcem.
Na Vetrniku je na vrhu hriba še majhen "kuclček" s kamnom – mogoče mejnikom, ki je res vrh hriba. Tu pomalicamo, saj razgled ni kaj posebnega, ker smo v sedaj še ne zelenem gozdu.
Tam, kjer se pogled odpre, pa vidimo pobočje Lisce in Sevnico, vendar v meglici.
Ob spustu sprednji del skupine malo »zaluta« in se zato po vinogradniški strmini spustimo do prijazne gospe, ki nas povabi, da se ustavimo in pokusimo njihovo vino in še piškote dobimo za povrh. Hiška zakoncev Žibret - Apnenik 27 a - je na enaki strmini kot so vinogradi. Pod njo je visoka škarpa in okoli hiške skoraj ni nič ravnine – le za njihov avto in malo mizo iz soda in klop. Tu zraven sosed obrezuje sadno drevje in je kot mala poskočna opica v vrhu krošnje.
Za zaključek se na kavici ustavimo pri Tinci v Boštanju, kjer pobaramo Marjana, kje ima kol, ki sta mu ga tako skrbno izbrala Jože in Marta – on pa se le skrije za svoje dlani, saj ga je nazaj grede »pozabil«.
Zaključili smo ob 12.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irena - takole smo bili pridni:
12.997 korakov
7 km, 798 m
čas čiste hoje 2 uri, 17 minut
515 pokurjenih kalorij