Vranja peč - 20. 11. 2013
Kljub slabim vremenskim obetom se nas je na našem zbornem mestu zbralo devet. V upanju, da bo prenehalo deževati, smo najprej odšli na kavico.
Ni kazalo na izboljšanje, zato smo spremenili načrtovano pot in se odločili, da gremo na krajši sprehod proti Vranji peči (Raji peči). Tam smo bili že lansko zimo, ko smo občudovali v led vkovano vejevje in kamenje na potoku. Struga in okolje sta bila okrašena z zanimivimi ledenimi svečami.
Parkirali samo ob Ribiškemu domu. Z dežniki smo se podali ob potoku. Dvakrat smo ga morali prekoračiti. Ustavili smo se ob skalah in drevesih, ki so ob preteklih deževjih zdrsnila s strmih pobočij in zasula potko do vhoda v jamo. Nekateri so se poskušali vzpeti više, vendar so bile skale mokre in tla spolzka. S pozornostjo smo opazovali okolje in se čudili miru, ki ga je bilo čutiti z vseh strani. Mir je bogatilo živahno žuborenje potoka, ki so ga krasile številne majhne brzice in tolmuni. Nadenj so se sklanjale veje z zadnjimi pisanimi jesenskimi listi.
Vinko je za vse tiste, ki še niso bili tu, povedal o zanimivostih Vranje jame in svojih vtisih o obisku le-te.
Sklenili smo, da se bomo sem vrnili spomladi ob suhem vremenu in se povzpeli do vhoda v jamo, kjer so vgrajena železna vrata. Izposodili si bomo ključ in si jo ogledali, kolikor bo možno.
Menimo, da bi bilo vredno nadaljevati z raziskovanjem jame. Urejena pot do nje in zanimiva zgodba o njej bi bili lahko za Krajevno skupnost Boštanj naravna turistična zanimivost.
Marjana Dvojmoč
Ni kazalo na izboljšanje, zato smo spremenili načrtovano pot in se odločili, da gremo na krajši sprehod proti Vranji peči (Raji peči). Tam smo bili že lansko zimo, ko smo občudovali v led vkovano vejevje in kamenje na potoku. Struga in okolje sta bila okrašena z zanimivimi ledenimi svečami.
Parkirali samo ob Ribiškemu domu. Z dežniki smo se podali ob potoku. Dvakrat smo ga morali prekoračiti. Ustavili smo se ob skalah in drevesih, ki so ob preteklih deževjih zdrsnila s strmih pobočij in zasula potko do vhoda v jamo. Nekateri so se poskušali vzpeti više, vendar so bile skale mokre in tla spolzka. S pozornostjo smo opazovali okolje in se čudili miru, ki ga je bilo čutiti z vseh strani. Mir je bogatilo živahno žuborenje potoka, ki so ga krasile številne majhne brzice in tolmuni. Nadenj so se sklanjale veje z zadnjimi pisanimi jesenskimi listi.
Vinko je za vse tiste, ki še niso bili tu, povedal o zanimivostih Vranje jame in svojih vtisih o obisku le-te.
Sklenili smo, da se bomo sem vrnili spomladi ob suhem vremenu in se povzpeli do vhoda v jamo, kjer so vgrajena železna vrata. Izposodili si bomo ključ in si jo ogledali, kolikor bo možno.
Menimo, da bi bilo vredno nadaljevati z raziskovanjem jame. Urejena pot do nje in zanimiva zgodba o njej bi bili lahko za Krajevno skupnost Boštanj naravna turistična zanimivost.
Marjana Dvojmoč