Začetek študijskega leta - 4. 10. 2016
Avtor fotografij: Jože Sečen. Več njegovih posnetkov.
PRIČETEK ŠTUDIJSKEGA LETA V TRETJI UNIVERZI SEVNICA
V torek, 4. 10. 2016, je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ali na kratko U3 z uvodnim predavanjem pričelo novo študijsko leto. Študentski živ žav se je pričel že dobre pol ure pred začetkom. Pozdravljanje, smeh, številni objemi, sproščen klepet in polna dvorana so še enkrat dokazali, kako pomembno poslanstvo nosi naše društvo. Društveni pevski zbor Utrinek je nato z dvema pesmima ogrel še srca vseh prisotnih.
Predsednik društva Sašo Jejčič je pozdravil vse študente, še posebej tiste, ki so prvič prestopili prag naše univerze. Študentom je podal napotke glede vključevanja v študijske krožke, delavnice in druge dejavnosti društva. Pozdravil je tudi oba gosta, dr. Janka Prunka in župana Občine Sevnica, gospoda Srečka Ocvirka. Župan je to priložnost izkoristil, da se je dosedanjim članom upravnega odbora, ki jim je prenehal mandat spomladi 2016, zahvalil za dolgoletno uspešno delo pri razvoju in dejavnosti društva. Posebej se je zahvalil Mariji Jazbec, ki je predsedovala društvu od ustanovitve do letos, to je več kot 13 let. Za dolgoletno uspešno delo v društvu se je zahvalil tudi dosedanjemu podpredsedniku društva Vojku Dvojmoču, organizatorki ekskurzij Joži Senica, organizatorki kulturnih prireditev Olgi Golob in blagajničarki ter pevki v zboru Utrinek Reziki Predanič. Ob tej priložnosti je vsem izročil tudi priložnostna darila.
Prireditev se je nadaljevala s predstavitvijo predavatelja dr. Janka Prunka. Predstavil in napovedal ga je Rihard Černigoj, član upravnega odbora in organizator predavanj.
Dr. Janko Prunk se je najprej zahvalil za povabilo, saj kot naš rojak, doma iz Loke pri Zidanem mostu, zelo rad obišče svoj rodni kraj in matično občino. V nadaljevanju je v dveh šolskih urah predstavil svojo temo »Slovenci med obema vojnama«. Za lažje razumevanje odnosov in položaja Slovencev v prvi Jugoslaviji je orisal tudi razmere in položaj Slovencev v avstro-ogrski monarhiji pred in med 1. svetovno vojno. Nadalje je podal pregled razmer in dogodkov, ki so privedli do ustanovitve države SHS ter kmalu nato do nastanka Kraljevine Jugoslavije. Sledil je opis družbenih razmer v novo nastali državi. Od gospodarskih, političnih do socialnih. Čeprav v kraljevini Jugoslaviji Slovenci niso imeli ustreznega položaja in avtonomije, so se kljub temu gospodarsko in kulturno razvijali. V samo 23 letih se je delež agrarnega prebivalstva znižal s 66 % na dobrih 50 %, kar je za tiste čase že bil kazalec, ki je pomenil, da je družba že dokaj razvita. Seveda pa smo Slovenci vstopili v novo državo z okrnjenim narodovim telesom. Primorsko si je prisvojila Italija, Koroška pa je po plebiscitu pripadla Avstriji. Tako je v matični Sloveniji ostalo cca 2/3 Slovencev. Med zaključnimi mislimi je bila tudi ta, da brez stare in nove Jugoslavije, ne bi bila možna uresničitev ideje o samostojni slovenski državi v letu 1991. Izpostavil je, da bi za nadaljnji narodov razvoj bilo nujno poenotenje vsaj o najpomembnejših vprašanjih odnosov in razvoja naše družbe.
Dr. Janko Prunk je že bil gost U3 Sevnica. Tudi tokrat je navdušil z načinom podajanja snovi. Predavanje ni bilo skupek nizanja zgodovinskih dogodkov in letnic, ampak vsebinska analiza dogajanj v tem obdobju. Zato sta dve uri poslušalcem kar hitro minili, predavanje pa jim bo ostalo v lepem spominu.
Sašo Jejčič
----------------------------------------------------
Janko Prunk
Slovenci v prvi jugoslovanski državi
Uvodno predavanje sezone 16/17 smo začeli svečano z našim pevskim zborom U3nek in pesmijo »Vsi so prihajali« - to je veljalo tudi za nas, saj je bila dvorana polna.
Od sedaj fotografsko obeležuje naše dogodke Jože Sečen, ki je takoj začel z delom.
Nevenka Vilčnik je pozvala vse zainteresirane da se prijavijo na krožke, ker je sedaj sorazmerno malo prijav.
Pozdravila sta nas predsednik U3 Sašo Jejčič in potem še župan Sevnice Srečko Ocvirk, ki nam zaželi uspešno delo in poudari pomembnost aktivnega človeka v družbi, kot našo vrlino in zgled mladim in najmlajšim.
Sašo Jejčič se v imenu U3 zahvali vsem bivšim članom UO U3, ki so prenehali s tem delom: predsednici Mariji Jazbec, podpredsedniku Vojku Dvojmoču, Olgi Golob in Reziki Predanič.
Janko Prunk, doma iz Loke, je politik in predvsem zgodovinar.
Slovenci v prvi jugoslovanski državi
- tema je še vedno pomembna, čeprav je sedaj zanimiva zadnjih 25 let.
Po 10 letih samostojnosti Slovenije, je napisal majhno knjižico, ki je prevedena v angleščino. Opredeljuje nas – našo opredelitev in naš jezik. Pod Avstro-Ogrsko nismo dobili naših pravic kot drugi narodi. Že od 1848 smo se želeli zediniti in obstati kot slovenski narod.
Do 1. svet. V. niso dovolil, da bi ustanovili zedinjeno Slovenijo. Hrvati so to do neke mere imeli. Mi smo imeli le v Ljubljani Kranjski urad. Ostalo je bilo mešano.
V politiki ni hvaležnosti. Slovenci so se na Soški fronti borili za monarhijo, ker so v njenem okrilju upali na večjo zaščito.
1916 so Slovenci branili Avstrijo, ko je že prišlo do spremembe ustave. Zahodni del Avstrije so ustavno želeli narediti Nemško. Slovenci so v Majniški deklaraciji izsilili združitev s Hrvati in Srbi v okvirju Avstrije. Ker sami niso imeli deželnega parlamenta, so se morali povezati s Hrvati. Katoliški narodnjaki so to zahtevali. Nemci, Madžari to niso želeli sprejeti. Hrvaška Stranka prava je bila edina, ki se je želela z nami združevati.
Slovenci so se osamosvajali z zbiranjem na Kongresnem trgu – zborovanje kot plebiscit – cca 20.000 zbranih. Anton Korošec – predsednik narodnega sveta in hrvaškega viječa. Podpredsednik je bil župan Ivan Hribar. On je vodil zborovanje. Verjel je v uspeh v združeni Jugoslaviji. Zgodilo se je s samoodločbo za samostojno državo. Slovenci so se zavedali nevarnosti prevlade Hrvatov. Zato so hoteli federativno ureditev države. Ta država je trajala le 1 mesec. Hrvati so o tem molčali.
Londonski sporazum nam je odvzel celo Primorsko. 1920 je bil plebiscit na Koroškem in cela Koroška je ostala v Avstriji. Takrat smo zgubili 174 našega terena in prebivalstva. To dejstvo je bilo vedno v politiki – potreba po povrnitvi teritorija in samostojnosti.
Na hrvaškem je bilo ¼ Srbov. 1918 so se Srbi postavili v ospredje. V 1. Jugoslavijo so nas potegnili Hrvati. Slovenec je bil predsednik, da je umiril odnose med Srbi in Hrvati. Slovenec in Srb Pašič so dosegli najboljši možen sporazum za nastanek monarhije Jugoslavije. A po 10 dneh je Pašič odstopil od sporazuma. Dalmacija se je takrat bala italijanskega napada in so bili zainteresirani za združitev s Srbi. Hrvaški Prvaši in Slovenci so zahtevali nek primeren sporazum. Takrat j v politiki Izidor Cankar urednik Slovenca – kulturnik je zastopal Slovenijo. Stjepan Kodič je bil proti, a ni imel moči. Hrvaški kulturnik Krleža Pijana moč Slovenstva. A od Srbov nismo dobili pričakovane pomoči in šele veliko kasneje se je izvedelo, da ti več niso imeli moči.
Po 1. svet. V. nismo bili poznani kot narod. Penzionisti pod Avstro-Ogrsko so dobili penzijo. Za Slovence ocenjuje pozitivno. Najprej je bilo vse centralistično v Beogradu. A neki Srbi so nas razumeli – srbski major je šel na Koroško po Maistru. A Srbi kot narod nas niso poznali.
Moramo biti bolj sami s sabo povezani in ne zameriti drugim, da nas ne sprejemajo in ne podpirajo. Toliko pa smo »trdobučniki«, da jezika nismo dali, kar je zelo pomembno. Slovenci nismo dobili nobene avtonomije. V tem obdobju se Slovenci le gospodarsko razvijajo v- na slovenskem je veliko kvalificirane delovne sile. Slovencev je bilo 1.050.000 (350.000 in 80.000 še izven meja).
Ob ustanovitvi Jugoslavije je skoraj 50% industrije na Slovenskem, 50% kapitala na Hrvaškem. Slovenija je imela premalo kapitala za hitrejši razvoj industrije. Za eksistenco je bilo pomembno, če si bil zaposlen na železnici ali na pošti. Imeli smo samo Ljubljansko banko. 1920 – Zadružna banka.
Po prvem štetju 1921 – 66% kmetov, leta 1931 – 58%- 1941 ni bilo štetja. 1940 pa je bil nek popis – 52% kmetov. Ta leta kažejo kako je potekala modernizacija. Uradništvo smo imeli slovensko. Imeli smo neko avtonomijo gospodarstva. Slabše je bilo po 2.svt. v. ko se je tudi to centraliziralo. To je veljalo tudi za šolstvo. Močno pa je živela ljudska kultura. Imeli smo dobro rganizirano gasilstvo, kulturo . . .
1969 – po cestni aferi – seja CK – z referata – Popit – oživlja se klerikalcem. Drugi je Kardelj – Slovenci in Jugoslavija. Prunk jim pove, da več dajemo, kot dobimo. Kraigherju pa pove, naj zračuna, pa je dobil odgovor, da se to ne da.
V stari Jugoslaviji smo se krepili, razvijali šolstvo, dobili univerzo.
Vsa slovenska politika:
Kakor koli bi ta Jugoslavija lahko trajala, - 1939 je bila ustanovljena Hrvaška banovina.
Slovenija pa tega ni dobila. Zaradi okoliščin in zgodovinskih dejstev so se Slovenci držali Srbov.
Korošec – Joško Tišler – 2.svet. v. se je začela – mi se moramo zelo zavzemati, da pridemo skupaj pod Italijane, ki se jih ne bojijo. Nemcev so se bolj bali: saj fašisti ne morejo zmagati. Po vojni pa se moramo zavedati za najmanjše zlo – obnovljena Jugoslavija.
Po vojni so ljudje eni za in drugi proti OF tabor, ki zagovarja Jugoslavijo. Nova Jugoslavija je bila tudi korak naprej proti osamosvojitvi.
Naše predsedovanje EU – koliko nas Evropa pozna. Fran Traube – Slovaška: »Bodimo bolj glasni, da nas bodo poznali!«
Zapisala
Nevenka Vahtar
V torek, 4. 10. 2016, je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ali na kratko U3 z uvodnim predavanjem pričelo novo študijsko leto. Študentski živ žav se je pričel že dobre pol ure pred začetkom. Pozdravljanje, smeh, številni objemi, sproščen klepet in polna dvorana so še enkrat dokazali, kako pomembno poslanstvo nosi naše društvo. Društveni pevski zbor Utrinek je nato z dvema pesmima ogrel še srca vseh prisotnih.
Predsednik društva Sašo Jejčič je pozdravil vse študente, še posebej tiste, ki so prvič prestopili prag naše univerze. Študentom je podal napotke glede vključevanja v študijske krožke, delavnice in druge dejavnosti društva. Pozdravil je tudi oba gosta, dr. Janka Prunka in župana Občine Sevnica, gospoda Srečka Ocvirka. Župan je to priložnost izkoristil, da se je dosedanjim članom upravnega odbora, ki jim je prenehal mandat spomladi 2016, zahvalil za dolgoletno uspešno delo pri razvoju in dejavnosti društva. Posebej se je zahvalil Mariji Jazbec, ki je predsedovala društvu od ustanovitve do letos, to je več kot 13 let. Za dolgoletno uspešno delo v društvu se je zahvalil tudi dosedanjemu podpredsedniku društva Vojku Dvojmoču, organizatorki ekskurzij Joži Senica, organizatorki kulturnih prireditev Olgi Golob in blagajničarki ter pevki v zboru Utrinek Reziki Predanič. Ob tej priložnosti je vsem izročil tudi priložnostna darila.
Prireditev se je nadaljevala s predstavitvijo predavatelja dr. Janka Prunka. Predstavil in napovedal ga je Rihard Černigoj, član upravnega odbora in organizator predavanj.
Dr. Janko Prunk se je najprej zahvalil za povabilo, saj kot naš rojak, doma iz Loke pri Zidanem mostu, zelo rad obišče svoj rodni kraj in matično občino. V nadaljevanju je v dveh šolskih urah predstavil svojo temo »Slovenci med obema vojnama«. Za lažje razumevanje odnosov in položaja Slovencev v prvi Jugoslaviji je orisal tudi razmere in položaj Slovencev v avstro-ogrski monarhiji pred in med 1. svetovno vojno. Nadalje je podal pregled razmer in dogodkov, ki so privedli do ustanovitve države SHS ter kmalu nato do nastanka Kraljevine Jugoslavije. Sledil je opis družbenih razmer v novo nastali državi. Od gospodarskih, političnih do socialnih. Čeprav v kraljevini Jugoslaviji Slovenci niso imeli ustreznega položaja in avtonomije, so se kljub temu gospodarsko in kulturno razvijali. V samo 23 letih se je delež agrarnega prebivalstva znižal s 66 % na dobrih 50 %, kar je za tiste čase že bil kazalec, ki je pomenil, da je družba že dokaj razvita. Seveda pa smo Slovenci vstopili v novo državo z okrnjenim narodovim telesom. Primorsko si je prisvojila Italija, Koroška pa je po plebiscitu pripadla Avstriji. Tako je v matični Sloveniji ostalo cca 2/3 Slovencev. Med zaključnimi mislimi je bila tudi ta, da brez stare in nove Jugoslavije, ne bi bila možna uresničitev ideje o samostojni slovenski državi v letu 1991. Izpostavil je, da bi za nadaljnji narodov razvoj bilo nujno poenotenje vsaj o najpomembnejših vprašanjih odnosov in razvoja naše družbe.
Dr. Janko Prunk je že bil gost U3 Sevnica. Tudi tokrat je navdušil z načinom podajanja snovi. Predavanje ni bilo skupek nizanja zgodovinskih dogodkov in letnic, ampak vsebinska analiza dogajanj v tem obdobju. Zato sta dve uri poslušalcem kar hitro minili, predavanje pa jim bo ostalo v lepem spominu.
Sašo Jejčič
----------------------------------------------------
Janko Prunk
Slovenci v prvi jugoslovanski državi
Uvodno predavanje sezone 16/17 smo začeli svečano z našim pevskim zborom U3nek in pesmijo »Vsi so prihajali« - to je veljalo tudi za nas, saj je bila dvorana polna.
Od sedaj fotografsko obeležuje naše dogodke Jože Sečen, ki je takoj začel z delom.
Nevenka Vilčnik je pozvala vse zainteresirane da se prijavijo na krožke, ker je sedaj sorazmerno malo prijav.
Pozdravila sta nas predsednik U3 Sašo Jejčič in potem še župan Sevnice Srečko Ocvirk, ki nam zaželi uspešno delo in poudari pomembnost aktivnega človeka v družbi, kot našo vrlino in zgled mladim in najmlajšim.
Sašo Jejčič se v imenu U3 zahvali vsem bivšim članom UO U3, ki so prenehali s tem delom: predsednici Mariji Jazbec, podpredsedniku Vojku Dvojmoču, Olgi Golob in Reziki Predanič.
Janko Prunk, doma iz Loke, je politik in predvsem zgodovinar.
Slovenci v prvi jugoslovanski državi
- tema je še vedno pomembna, čeprav je sedaj zanimiva zadnjih 25 let.
Po 10 letih samostojnosti Slovenije, je napisal majhno knjižico, ki je prevedena v angleščino. Opredeljuje nas – našo opredelitev in naš jezik. Pod Avstro-Ogrsko nismo dobili naših pravic kot drugi narodi. Že od 1848 smo se želeli zediniti in obstati kot slovenski narod.
Do 1. svet. V. niso dovolil, da bi ustanovili zedinjeno Slovenijo. Hrvati so to do neke mere imeli. Mi smo imeli le v Ljubljani Kranjski urad. Ostalo je bilo mešano.
V politiki ni hvaležnosti. Slovenci so se na Soški fronti borili za monarhijo, ker so v njenem okrilju upali na večjo zaščito.
1916 so Slovenci branili Avstrijo, ko je že prišlo do spremembe ustave. Zahodni del Avstrije so ustavno želeli narediti Nemško. Slovenci so v Majniški deklaraciji izsilili združitev s Hrvati in Srbi v okvirju Avstrije. Ker sami niso imeli deželnega parlamenta, so se morali povezati s Hrvati. Katoliški narodnjaki so to zahtevali. Nemci, Madžari to niso želeli sprejeti. Hrvaška Stranka prava je bila edina, ki se je želela z nami združevati.
Slovenci so se osamosvajali z zbiranjem na Kongresnem trgu – zborovanje kot plebiscit – cca 20.000 zbranih. Anton Korošec – predsednik narodnega sveta in hrvaškega viječa. Podpredsednik je bil župan Ivan Hribar. On je vodil zborovanje. Verjel je v uspeh v združeni Jugoslaviji. Zgodilo se je s samoodločbo za samostojno državo. Slovenci so se zavedali nevarnosti prevlade Hrvatov. Zato so hoteli federativno ureditev države. Ta država je trajala le 1 mesec. Hrvati so o tem molčali.
Londonski sporazum nam je odvzel celo Primorsko. 1920 je bil plebiscit na Koroškem in cela Koroška je ostala v Avstriji. Takrat smo zgubili 174 našega terena in prebivalstva. To dejstvo je bilo vedno v politiki – potreba po povrnitvi teritorija in samostojnosti.
Na hrvaškem je bilo ¼ Srbov. 1918 so se Srbi postavili v ospredje. V 1. Jugoslavijo so nas potegnili Hrvati. Slovenec je bil predsednik, da je umiril odnose med Srbi in Hrvati. Slovenec in Srb Pašič so dosegli najboljši možen sporazum za nastanek monarhije Jugoslavije. A po 10 dneh je Pašič odstopil od sporazuma. Dalmacija se je takrat bala italijanskega napada in so bili zainteresirani za združitev s Srbi. Hrvaški Prvaši in Slovenci so zahtevali nek primeren sporazum. Takrat j v politiki Izidor Cankar urednik Slovenca – kulturnik je zastopal Slovenijo. Stjepan Kodič je bil proti, a ni imel moči. Hrvaški kulturnik Krleža Pijana moč Slovenstva. A od Srbov nismo dobili pričakovane pomoči in šele veliko kasneje se je izvedelo, da ti več niso imeli moči.
Po 1. svet. V. nismo bili poznani kot narod. Penzionisti pod Avstro-Ogrsko so dobili penzijo. Za Slovence ocenjuje pozitivno. Najprej je bilo vse centralistično v Beogradu. A neki Srbi so nas razumeli – srbski major je šel na Koroško po Maistru. A Srbi kot narod nas niso poznali.
Moramo biti bolj sami s sabo povezani in ne zameriti drugim, da nas ne sprejemajo in ne podpirajo. Toliko pa smo »trdobučniki«, da jezika nismo dali, kar je zelo pomembno. Slovenci nismo dobili nobene avtonomije. V tem obdobju se Slovenci le gospodarsko razvijajo v- na slovenskem je veliko kvalificirane delovne sile. Slovencev je bilo 1.050.000 (350.000 in 80.000 še izven meja).
Ob ustanovitvi Jugoslavije je skoraj 50% industrije na Slovenskem, 50% kapitala na Hrvaškem. Slovenija je imela premalo kapitala za hitrejši razvoj industrije. Za eksistenco je bilo pomembno, če si bil zaposlen na železnici ali na pošti. Imeli smo samo Ljubljansko banko. 1920 – Zadružna banka.
Po prvem štetju 1921 – 66% kmetov, leta 1931 – 58%- 1941 ni bilo štetja. 1940 pa je bil nek popis – 52% kmetov. Ta leta kažejo kako je potekala modernizacija. Uradništvo smo imeli slovensko. Imeli smo neko avtonomijo gospodarstva. Slabše je bilo po 2.svt. v. ko se je tudi to centraliziralo. To je veljalo tudi za šolstvo. Močno pa je živela ljudska kultura. Imeli smo dobro rganizirano gasilstvo, kulturo . . .
1969 – po cestni aferi – seja CK – z referata – Popit – oživlja se klerikalcem. Drugi je Kardelj – Slovenci in Jugoslavija. Prunk jim pove, da več dajemo, kot dobimo. Kraigherju pa pove, naj zračuna, pa je dobil odgovor, da se to ne da.
V stari Jugoslaviji smo se krepili, razvijali šolstvo, dobili univerzo.
Vsa slovenska politika:
- Spopad med liberalci in klerikalci
- Kulturni boj za laično šolo, župnik ne sme oznanjati politike, za razvoj podjetništva, za šolstvo, za socialo, za ženske pravice.
- Boj za napredek
Kakor koli bi ta Jugoslavija lahko trajala, - 1939 je bila ustanovljena Hrvaška banovina.
Slovenija pa tega ni dobila. Zaradi okoliščin in zgodovinskih dejstev so se Slovenci držali Srbov.
Korošec – Joško Tišler – 2.svet. v. se je začela – mi se moramo zelo zavzemati, da pridemo skupaj pod Italijane, ki se jih ne bojijo. Nemcev so se bolj bali: saj fašisti ne morejo zmagati. Po vojni pa se moramo zavedati za najmanjše zlo – obnovljena Jugoslavija.
Po vojni so ljudje eni za in drugi proti OF tabor, ki zagovarja Jugoslavijo. Nova Jugoslavija je bila tudi korak naprej proti osamosvojitvi.
Naše predsedovanje EU – koliko nas Evropa pozna. Fran Traube – Slovaška: »Bodimo bolj glasni, da nas bodo poznali!«
Zapisala
Nevenka Vahtar