Zgodovinska ura - 5. 12. 2012
Fotoreportaža Nevenke Vahtar
Potepanje po zgodovini – Prvi film o rudniku Šentjanž na Dolenjskem – Krmelj, okupacija in osvoboditev Krmelja in Sevnice v slikah – II. svetovna vojna
Glede na neprimerno vreme za naše pohode smo uporabili rezervno varianto – film v Planinskem zavetišču v Sevnici.
Naša skupina se je zbrala v celoti ob 9.uri. Pridružili pa so se še povabljeni.
Najprej je Vinko napovedal dogodek, potem je današnje dogajanje prevzel Ljubo Motore. V uvodu je povzel ozadje filma. Film govori o prihodu Nemcev v Sevnico leta 1941. Felicijan Albert je odkril film, ki ni bil prikazovan javno. Da se je maksimalno izboljšala kvaliteta filma, so ga presneli v Franciji. Ljubo je dobil prošnjo, da se javno pokaže. Tako je sedaj kopija tudi v sevniški knjižnici. Ljubo ga je sedaj presnel tudi na DVD obliko. V Sevnici ga sedaj gledamo drugič.
Krmelj je povezan z družino Jakil iz Gorice, ki so se sem priselili in imeli tu gozdove in rudnik. Na območju Krmelja je bil lastnik Venčec. Drugi sin Niko je bil lastnik žage in Sokolovec. Tretji sin pa je bil v Karlovcu. Marjuta je bila hčerka Venčeca.
Tehnični direktor rudnika se je ukvarjal s filmanjem.
Krmelj kot ime je nastal po družini Krmelj – najmočnejši kmetiji na tem območju.
Po filmu sledita še dva dela smiselno povezanih fotografij o prihodu Nemcev v Sevnico. Drugi del, ki ima še dodana dva prizora, je drugače zmontiran in boljše kvalitete. Prikazuje razpad starojugoslovanske vojske – Triglavske divizije v Krmelju. Edini res originalni dokument tega časa je zvezek – dnevnik, ki ga je pisala Ljubova mama – 6.april 1941 napad na Jugoslavijo. Dnevnik zajema dneve do 18.aprila. Ostalo pa je zbrano po spominih, ki so bili napisani kasneje in so zaradi časovnega zamika lahko manj verodostojni – »Huda leta« - knjiga – predvsem Gabričev članek je zelo verodostojen.
»Spomeniki v Sevnici« - knjiga in Mejak Rudi – tipkopis, kakor tudi Razglednice Sevnice« - knjiga – vsebujejo veliko podatkov.
Van der Muelden govori v knjigi o svojih letih, ko je kot vojak v nemški vojski delal na Železniški postaji v Sevnici. Iščemo prevajalca, da bi iz nizozemščine prevedel ta del knjige. Obstajajo še tri izjave pokojnega čevljarja Stoparja.
Nemci so s severa prodirali preko Maribora in Celja in Zidanega Mosta ter Boštanja. Po slikah se vidi, da so pri Boštanju prečkali Mirno, ker je po ugotavljanju bila glavna cesta blokirana z ostanki starojugoslovanske vojske, ki je razpadla. Manjši del je prišel v Sevnico tudi po dolini Sevnične. 11. – 14. aprila so zasedli področje do Novega mesta. Po dogovoru pa naredili z Italijani mejo skozi Krmelj in Šentjanž. Nemci so hoteli obdržati 10 km pas ob železnici za varovanje le te. Nemci so imeli tudi velikopotezni načrt zajezitve Save, da bi nastalo jezero gorvodno do Litije in Celja, ter vse do tam bi zalili.
Tu Vinko pokomentira, da je kot 4-letnik opazoval z Zajčje gore, kjer je bil doma, prihajajoče Nemce – tovornjake in motorje. Ob fotografijah neštetih vojakov s kolesi pa smo razglabljali, od kot so se začeli voziti, odnosno do kod so bila kolesa pripeljana.
Film vsebuje družinske dogodke, ki se povezujejo z rudnikom. Tako se vidi gospo Jakilovo s klobukom in druge ženske z rutami. Posneti so otroci v igri in hišne pomočnice in Jakil Venčec v družbi pomembnežev in delavcev okoli rudnika. Zanimivost, da so rudniške vozičke rinile tudi ženske. Konjske vprege vlečejo vozičke. Imeli so tudi avtomobil z volanom na desni – angleška verzija, kabriolet in topolino. Jakili so bili ena redkih meščanskih rodbin slovenskega porekla.
Vse kar je jugoslovanska vojska pustila, so domačini raznesli.
Fotografija iz leta 1938 prikazuje pogled na Sevnico z Zajčje gore. Vidi se železni most (železnica za Dolenjsko) še v gradnji. Za razširitev železniškega terminala so prestavili cesto. Zgrajen je bil nadvožnjak. Stavba žage je sedaj podjetje Rafael.
Na fotografijah se vidi Pečarjeva vila, sedaj stavba Policije. Še ostale stavbe: Jakil, sedaj Pungeršič; Dorči, Norhavz – sedaj Jugotanin (tu je bil prehod čez železniške tire).
Še ostale fotografije: dokončana postaja, kretnice najmodernejše v Jugoslaviji, 1.12 Štojadinovič – predsednik vlade, hotel Triglav (lastnik Murko), dovažanje Kočevarjev na izseljeno področje, Zupančičev kozolec, sedanja šola Ana Gale, ko jo je zasedla vojska (potem je bila stavba tudi zdravstveni dom), nemška parada (šele sedaj prvič videno), odcep v Drožanjsko ulico brez obeležja, ki so ga »zagnani« folksdojčerji prekucnili v potok, vaga za živino – Toni Gabrič – potrdilo 1942 za bika 1700 kg, nemško pokopališče zraven spomenika Jožefa Kavčiča, ki je bil skregan z župnikom in je sebi postavil spomenik na svoji zemlji izven pokopališča, plan za spomenik v parki pred žel. postajo je naredil Pengov, ki je v ta namen naredil panoramski pogled – ¾ kroga nad tedanjo Sevnico. Ljubo je to posodobil, a je slika sedaj tudi že zgodovina, saj na njej stoji še stavba stare železnine.
V tem sklopu se vidi tudi fotografije Zidanega Mosta takoj po bombardiranju, ko je železnica z mostovi ostala cela, so pa podrli Juvančičev hotel.
V tej celoti je tudi skica na zemljevidu o premikih nemške vojske ob umiku.
Zaključili smo še s tehničnimi opravili – poračun za kavo in ugotavljanje šoferjev od prejšnjega tedna.
Miklavž pa nas je še obdaril z dobrotami v prijetnem druženju do 11.30.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Potepanje po zgodovini – Prvi film o rudniku Šentjanž na Dolenjskem – Krmelj, okupacija in osvoboditev Krmelja in Sevnice v slikah – II. svetovna vojna
Glede na neprimerno vreme za naše pohode smo uporabili rezervno varianto – film v Planinskem zavetišču v Sevnici.
Naša skupina se je zbrala v celoti ob 9.uri. Pridružili pa so se še povabljeni.
Najprej je Vinko napovedal dogodek, potem je današnje dogajanje prevzel Ljubo Motore. V uvodu je povzel ozadje filma. Film govori o prihodu Nemcev v Sevnico leta 1941. Felicijan Albert je odkril film, ki ni bil prikazovan javno. Da se je maksimalno izboljšala kvaliteta filma, so ga presneli v Franciji. Ljubo je dobil prošnjo, da se javno pokaže. Tako je sedaj kopija tudi v sevniški knjižnici. Ljubo ga je sedaj presnel tudi na DVD obliko. V Sevnici ga sedaj gledamo drugič.
Krmelj je povezan z družino Jakil iz Gorice, ki so se sem priselili in imeli tu gozdove in rudnik. Na območju Krmelja je bil lastnik Venčec. Drugi sin Niko je bil lastnik žage in Sokolovec. Tretji sin pa je bil v Karlovcu. Marjuta je bila hčerka Venčeca.
Tehnični direktor rudnika se je ukvarjal s filmanjem.
Krmelj kot ime je nastal po družini Krmelj – najmočnejši kmetiji na tem območju.
Po filmu sledita še dva dela smiselno povezanih fotografij o prihodu Nemcev v Sevnico. Drugi del, ki ima še dodana dva prizora, je drugače zmontiran in boljše kvalitete. Prikazuje razpad starojugoslovanske vojske – Triglavske divizije v Krmelju. Edini res originalni dokument tega časa je zvezek – dnevnik, ki ga je pisala Ljubova mama – 6.april 1941 napad na Jugoslavijo. Dnevnik zajema dneve do 18.aprila. Ostalo pa je zbrano po spominih, ki so bili napisani kasneje in so zaradi časovnega zamika lahko manj verodostojni – »Huda leta« - knjiga – predvsem Gabričev članek je zelo verodostojen.
»Spomeniki v Sevnici« - knjiga in Mejak Rudi – tipkopis, kakor tudi Razglednice Sevnice« - knjiga – vsebujejo veliko podatkov.
Van der Muelden govori v knjigi o svojih letih, ko je kot vojak v nemški vojski delal na Železniški postaji v Sevnici. Iščemo prevajalca, da bi iz nizozemščine prevedel ta del knjige. Obstajajo še tri izjave pokojnega čevljarja Stoparja.
Nemci so s severa prodirali preko Maribora in Celja in Zidanega Mosta ter Boštanja. Po slikah se vidi, da so pri Boštanju prečkali Mirno, ker je po ugotavljanju bila glavna cesta blokirana z ostanki starojugoslovanske vojske, ki je razpadla. Manjši del je prišel v Sevnico tudi po dolini Sevnične. 11. – 14. aprila so zasedli področje do Novega mesta. Po dogovoru pa naredili z Italijani mejo skozi Krmelj in Šentjanž. Nemci so hoteli obdržati 10 km pas ob železnici za varovanje le te. Nemci so imeli tudi velikopotezni načrt zajezitve Save, da bi nastalo jezero gorvodno do Litije in Celja, ter vse do tam bi zalili.
Tu Vinko pokomentira, da je kot 4-letnik opazoval z Zajčje gore, kjer je bil doma, prihajajoče Nemce – tovornjake in motorje. Ob fotografijah neštetih vojakov s kolesi pa smo razglabljali, od kot so se začeli voziti, odnosno do kod so bila kolesa pripeljana.
Film vsebuje družinske dogodke, ki se povezujejo z rudnikom. Tako se vidi gospo Jakilovo s klobukom in druge ženske z rutami. Posneti so otroci v igri in hišne pomočnice in Jakil Venčec v družbi pomembnežev in delavcev okoli rudnika. Zanimivost, da so rudniške vozičke rinile tudi ženske. Konjske vprege vlečejo vozičke. Imeli so tudi avtomobil z volanom na desni – angleška verzija, kabriolet in topolino. Jakili so bili ena redkih meščanskih rodbin slovenskega porekla.
Vse kar je jugoslovanska vojska pustila, so domačini raznesli.
Fotografija iz leta 1938 prikazuje pogled na Sevnico z Zajčje gore. Vidi se železni most (železnica za Dolenjsko) še v gradnji. Za razširitev železniškega terminala so prestavili cesto. Zgrajen je bil nadvožnjak. Stavba žage je sedaj podjetje Rafael.
Na fotografijah se vidi Pečarjeva vila, sedaj stavba Policije. Še ostale stavbe: Jakil, sedaj Pungeršič; Dorči, Norhavz – sedaj Jugotanin (tu je bil prehod čez železniške tire).
Še ostale fotografije: dokončana postaja, kretnice najmodernejše v Jugoslaviji, 1.12 Štojadinovič – predsednik vlade, hotel Triglav (lastnik Murko), dovažanje Kočevarjev na izseljeno področje, Zupančičev kozolec, sedanja šola Ana Gale, ko jo je zasedla vojska (potem je bila stavba tudi zdravstveni dom), nemška parada (šele sedaj prvič videno), odcep v Drožanjsko ulico brez obeležja, ki so ga »zagnani« folksdojčerji prekucnili v potok, vaga za živino – Toni Gabrič – potrdilo 1942 za bika 1700 kg, nemško pokopališče zraven spomenika Jožefa Kavčiča, ki je bil skregan z župnikom in je sebi postavil spomenik na svoji zemlji izven pokopališča, plan za spomenik v parki pred žel. postajo je naredil Pengov, ki je v ta namen naredil panoramski pogled – ¾ kroga nad tedanjo Sevnico. Ljubo je to posodobil, a je slika sedaj tudi že zgodovina, saj na njej stoji še stavba stare železnine.
V tem sklopu se vidi tudi fotografije Zidanega Mosta takoj po bombardiranju, ko je železnica z mostovi ostala cela, so pa podrli Juvančičev hotel.
V tej celoti je tudi skica na zemljevidu o premikih nemške vojske ob umiku.
Zaključili smo še s tehničnimi opravili – poračun za kavo in ugotavljanje šoferjev od prejšnjega tedna.
Miklavž pa nas je še obdaril z dobrotami v prijetnem druženju do 11.30.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar