EKSKURZIJA V ČEDAD IN REZIJO
Na željo naših članov smo 16. oktobra 2012 organizirali ekskurzijo v Čedad in Rezijo. Iz Sevnice smo se odpeljali ob 5:00 uri. Celo noč je močno deževalo, a ko smo bili pod Nanosom, nas je pozdravilo sonce.
In kaj smo videli?
V Čedadu smo si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti tega lepega kraja. V spominu nam bo ostal Hudičev most, Ratkisov oltar in Kalistova krstilnica pa še kaj. Pot nas je nato peljala skozi nekdanje slovenske kraje proti dolini Rezije. Ustavili smo se v Pušji vasi, ki je bila ob potresih v letu 1976 skoraj v celoti porušena, sedaj pa je lepo obnovljena in vredna ogleda.
V dolini Rezije so ohranili posebno staro slovensko narečje in številne stare šege. Ustavili smo se v vasi Ravance, kjer nam je domačin Sandro je v njihovem narečju pripovedoval zgodbe. Tudi zapeli in zaplesali smo z njim. Vse vasi si nismo mogli ogledati, saj smo se vozili z velikim avtobusom, ki ne bi zmogel premagati tamkajšnjih serpentin.
Vračali smo se skozi Kanalsko dolino mimo Trbiža. Po dokaj napornem dnevu nas je v Kranjski Gori čakala obilna večerja.
Vodnica Diana se je zelo potrudila in nam povedala veliko zgodovinskih zanimivosti o teh krajih.
Vseh 55 udeležencev je bilo zadovoljnih in skupaj smo ugotavljali, da nam je bilo spet RES LEPO.
V Sevnico smo se vrnili ob 23:00 uri.
Joža Senica
Na željo naših članov smo 16. oktobra 2012 organizirali ekskurzijo v Čedad in Rezijo. Iz Sevnice smo se odpeljali ob 5:00 uri. Celo noč je močno deževalo, a ko smo bili pod Nanosom, nas je pozdravilo sonce.
In kaj smo videli?
V Čedadu smo si ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti tega lepega kraja. V spominu nam bo ostal Hudičev most, Ratkisov oltar in Kalistova krstilnica pa še kaj. Pot nas je nato peljala skozi nekdanje slovenske kraje proti dolini Rezije. Ustavili smo se v Pušji vasi, ki je bila ob potresih v letu 1976 skoraj v celoti porušena, sedaj pa je lepo obnovljena in vredna ogleda.
V dolini Rezije so ohranili posebno staro slovensko narečje in številne stare šege. Ustavili smo se v vasi Ravance, kjer nam je domačin Sandro je v njihovem narečju pripovedoval zgodbe. Tudi zapeli in zaplesali smo z njim. Vse vasi si nismo mogli ogledati, saj smo se vozili z velikim avtobusom, ki ne bi zmogel premagati tamkajšnjih serpentin.
Vračali smo se skozi Kanalsko dolino mimo Trbiža. Po dokaj napornem dnevu nas je v Kranjski Gori čakala obilna večerja.
Vodnica Diana se je zelo potrudila in nam povedala veliko zgodovinskih zanimivosti o teh krajih.
Vseh 55 udeležencev je bilo zadovoljnih in skupaj smo ugotavljali, da nam je bilo spet RES LEPO.
V Sevnico smo se vrnili ob 23:00 uri.
Joža Senica