Čelovnik, Pleš, Mrzla planina - 25. 11. 2009
S klikom na fotografiji dobimo povečavo, potem pa se premikamo s puščicami.
Štart pri cerkvici SV.Duh ob 9.00 uri.
9 udeležencev.
Vinko nam je razložil našo tokratno turo, ki se v enem delu ujema s planinsko potjo, gre mimo nekaterih kmetij in ogled lesnike. Na kratko smo se pogreli na soncu, ki je bilo ta dan radodarno – istočasno pa smo bili nad višino megle, ki je še sedela nad dolino.
Cerkvica Sv.Duh je na višini 620m – žal nam je šele ob koncu poti prišlo na misel, da bi se morali pozanimati, kdo je skrbnik takšnih cerkvic in če bi bilo možno, da si jih tudi ogledamo. Ker bomo še v tem okolišu, bi se bilo o tem še možno pozanimati in si jo naslednjič ogledati. Cerkvica je zanimiva tudi po tem, da ima svoje »dvorišče« v katero se lahko pride preko portalnega vhoda.
Pot smo nadaljevali mimo cerkvice – zadaj - v gozd. Po krajšem vzponu smo prišli do dolinice – višina 680 m, ki se nas je vse dotaknila z mirnostjo, je nekako odmaknjena od urbanega sveta – sama zase. Smer doline je vzhod – zahod in je obsijana verjetno le v poletju.
Na koncu dolinice se je pojavila kmetija Sitar – stara mama je že pokojna – kmetijo pa vzdržuje sedaj vnuk Mlinar iz Račice, ki je trenutno krčil gozd in ravnal teren doline, po kateri smo nadaljevali pot. Uredil bo travnik. Želi kmetovati na kmetiji na lažji način. Na levi strani se je dvigovala Mrzla planina. Na razpotju smo ugotavljali, da se Vinko spominja travnikov, ki so v 50 letih postali gozd.
Na višini 758 m - pod Koprivnico - smo ugotovili, da nas gozdarske poti vodijo v višino in preveč proti severovzhodu. Mi smo se želeli usmeriti bolj na jugo- vzhod in navzdol proti Plešu. Tako smo jo ubrali skozi gozd, ki je sorazmerno redek in nas je zato ovirala podrast.
Pogled se nam je odprl proti Marija Širju in dolini Savinje. Pogled tudi na cerkvico v Škratovi dolini.
Prispeli smo na Pleš – 660 m . Zdaj je Koprivnica in za njo se skriva Planina. Pogled pa se odpira po dolini Save – proti elektrarni – vidi se dimnik. Preko širja se ob današnjem lepem vremenu vidijo Alpe. Vinko nam našteje vrhove, ki se vidijo. Na Plešu sem hotela odkriti kmetijo, ki sem jo poznala, a je nismo odkrili. Cigoleti še obstajajo, a bi to morali preveriti po geodetski karti. Prispeli smo do razpotja – asfaltne ceste, ki vodi iz Pleša v Radeče – Z. most in do cerkvice Sv. Duh – Loka. Na razpotju stoji kmetija (vstavi ime). Na njihovi zemlji je lesnika, ki smo jo iskali. Domače smo našli doma. Tako nam je sedaj že vnukinja razložila, da je ded (rojen 1913 l) razlagal, da je lesnika stara preko 300 l. to pomeni, da je sedaj stara že preko 350 l.
Po 3 urah smo bili ob 12.15 uri zopet pri cerkvici Sv. Duh . ogledali smo si še vejice jesena - veliki jesen (drevo) ima poganjke rjave, mali jesen (grm) pa ima poganjke pepelno sive. Pogled nam se je odpiral proti Vrhovem in barieri za vejevje na Savi.
Dogovorili smo se, da je naslednja pot na Lovrenc in Kozje. Pohod bo - ne prej kot čez 14 dni – a na naše pohode bomo hodili le ob primernem vremenu – torej nas o pohodu obvesti Vinko največ 1 teden prej, ko ve, kakšno bo vreme.
Nevenka Vahtar
9 udeležencev.
Vinko nam je razložil našo tokratno turo, ki se v enem delu ujema s planinsko potjo, gre mimo nekaterih kmetij in ogled lesnike. Na kratko smo se pogreli na soncu, ki je bilo ta dan radodarno – istočasno pa smo bili nad višino megle, ki je še sedela nad dolino.
Cerkvica Sv.Duh je na višini 620m – žal nam je šele ob koncu poti prišlo na misel, da bi se morali pozanimati, kdo je skrbnik takšnih cerkvic in če bi bilo možno, da si jih tudi ogledamo. Ker bomo še v tem okolišu, bi se bilo o tem še možno pozanimati in si jo naslednjič ogledati. Cerkvica je zanimiva tudi po tem, da ima svoje »dvorišče« v katero se lahko pride preko portalnega vhoda.
Pot smo nadaljevali mimo cerkvice – zadaj - v gozd. Po krajšem vzponu smo prišli do dolinice – višina 680 m, ki se nas je vse dotaknila z mirnostjo, je nekako odmaknjena od urbanega sveta – sama zase. Smer doline je vzhod – zahod in je obsijana verjetno le v poletju.
Na koncu dolinice se je pojavila kmetija Sitar – stara mama je že pokojna – kmetijo pa vzdržuje sedaj vnuk Mlinar iz Račice, ki je trenutno krčil gozd in ravnal teren doline, po kateri smo nadaljevali pot. Uredil bo travnik. Želi kmetovati na kmetiji na lažji način. Na levi strani se je dvigovala Mrzla planina. Na razpotju smo ugotavljali, da se Vinko spominja travnikov, ki so v 50 letih postali gozd.
Na višini 758 m - pod Koprivnico - smo ugotovili, da nas gozdarske poti vodijo v višino in preveč proti severovzhodu. Mi smo se želeli usmeriti bolj na jugo- vzhod in navzdol proti Plešu. Tako smo jo ubrali skozi gozd, ki je sorazmerno redek in nas je zato ovirala podrast.
Pogled se nam je odprl proti Marija Širju in dolini Savinje. Pogled tudi na cerkvico v Škratovi dolini.
Prispeli smo na Pleš – 660 m . Zdaj je Koprivnica in za njo se skriva Planina. Pogled pa se odpira po dolini Save – proti elektrarni – vidi se dimnik. Preko širja se ob današnjem lepem vremenu vidijo Alpe. Vinko nam našteje vrhove, ki se vidijo. Na Plešu sem hotela odkriti kmetijo, ki sem jo poznala, a je nismo odkrili. Cigoleti še obstajajo, a bi to morali preveriti po geodetski karti. Prispeli smo do razpotja – asfaltne ceste, ki vodi iz Pleša v Radeče – Z. most in do cerkvice Sv. Duh – Loka. Na razpotju stoji kmetija (vstavi ime). Na njihovi zemlji je lesnika, ki smo jo iskali. Domače smo našli doma. Tako nam je sedaj že vnukinja razložila, da je ded (rojen 1913 l) razlagal, da je lesnika stara preko 300 l. to pomeni, da je sedaj stara že preko 350 l.
Po 3 urah smo bili ob 12.15 uri zopet pri cerkvici Sv. Duh . ogledali smo si še vejice jesena - veliki jesen (drevo) ima poganjke rjave, mali jesen (grm) pa ima poganjke pepelno sive. Pogled nam se je odpiral proti Vrhovem in barieri za vejevje na Savi.
Dogovorili smo se, da je naslednja pot na Lovrenc in Kozje. Pohod bo - ne prej kot čez 14 dni – a na naše pohode bomo hodili le ob primernem vremenu – torej nas o pohodu obvesti Vinko največ 1 teden prej, ko ve, kakšno bo vreme.
Nevenka Vahtar