Črete, Zleteče - 7. 1. 2015
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Čeprav je megleno, hladno jutro in ne najboljši obet za vreme, smo se zbrali: celo nas 17 in Fija ob 8.00 na rondoju.
Pri odcepu za Črete pustimo avtomobile in se spustimo v breg. Takoj pa nam Vinko pove prigodo o mostu na glavni cesti in mostom na odcepu, ki je nad njim. Spodnji most ni bil dovolj trden in so ga privezali na zgornjega. Tako se je domačin Imperl nekaj prepiral z županom, pa mu zabrusi, da »župan zanj sploh ni pravi župan, saj ima svoj most privezan na njegovega«.
Pot smo si zamislili tako, da se povzpnemo na Križ pod Zletečami, mimo kriškega Pompeta in nazaj na Črete.
Kriški Pompe je bil zelo razgledan in predan naravi. Vinku se zdi dovolj pomemben, da mu posvetimo en solo izlet, ki ga bomo izvedli v bližnji bodočnosti.
Ko gremo nekje na tej poti skozi hosto, se spomni Vinko prigode iz časa II. svetovne vojne, ko sta tu šla z mamo in naletela na ustreljenega kurirja. To sta sporočila naprej. Potem je tu veliko let stal križ v spomin nanj.
Pot smo zaključili na Orehovem v baru »Toni«, ki nima ravno veliko obiskovalcev. Domačini pridejo tu tudi na partijo kart. Naša skupina je gostilničarja kar »stresla« - komaj nas je utegnil postreči. Pri odhodu pa je bil boljše volje.
Končno nas je počastil Ivan, ki smo mu za poletni rojstni dan še enkrat zapeli vse najboljše – sedaj bolj za naprej, kot za nazaj.
Zapisnik je bolj skromen, ker sem papir pozabila doma, vse, kar smo pripovedovali ob poti, pa se je nekam porazgubilo in nisem mogla zbrati ob kavi.
Zaključili smo okrog 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Čeprav je megleno, hladno jutro in ne najboljši obet za vreme, smo se zbrali: celo nas 17 in Fija ob 8.00 na rondoju.
Pri odcepu za Črete pustimo avtomobile in se spustimo v breg. Takoj pa nam Vinko pove prigodo o mostu na glavni cesti in mostom na odcepu, ki je nad njim. Spodnji most ni bil dovolj trden in so ga privezali na zgornjega. Tako se je domačin Imperl nekaj prepiral z županom, pa mu zabrusi, da »župan zanj sploh ni pravi župan, saj ima svoj most privezan na njegovega«.
Pot smo si zamislili tako, da se povzpnemo na Križ pod Zletečami, mimo kriškega Pompeta in nazaj na Črete.
Kriški Pompe je bil zelo razgledan in predan naravi. Vinku se zdi dovolj pomemben, da mu posvetimo en solo izlet, ki ga bomo izvedli v bližnji bodočnosti.
Ko gremo nekje na tej poti skozi hosto, se spomni Vinko prigode iz časa II. svetovne vojne, ko sta tu šla z mamo in naletela na ustreljenega kurirja. To sta sporočila naprej. Potem je tu veliko let stal križ v spomin nanj.
Pot smo zaključili na Orehovem v baru »Toni«, ki nima ravno veliko obiskovalcev. Domačini pridejo tu tudi na partijo kart. Naša skupina je gostilničarja kar »stresla« - komaj nas je utegnil postreči. Pri odhodu pa je bil boljše volje.
Končno nas je počastil Ivan, ki smo mu za poletni rojstni dan še enkrat zapeli vse najboljše – sedaj bolj za naprej, kot za nazaj.
Zapisnik je bolj skromen, ker sem papir pozabila doma, vse, kar smo pripovedovali ob poti, pa se je nekam porazgubilo in nisem mogla zbrati ob kavi.
Zaključili smo okrog 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar