Abonma 2025/2026
7. 5. 2026 ob 17.00 ogled predstave Sovražnik ljudstva v režiji Ivice Buljana.
Voranc - 19. 3. 2026 ob 17.00
Ivan Cankar: Na klancu - 24. 2. 2026 ob 11.30 v Mali Drami (Ljubljana)
Ivan Cankar Na klancu
Bralna uprizoritev priredbe romana
Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja: Tatjana Doma Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Živa Čebulj
Igrajo:
Žan Brelih Hatunić
Maša Grošelj
Lucija Harum
Lučka Počkaj Branko Završan
Gostovanje SLG Celje v SNG Drama Ljubljana na odru Male Drame
Bralna uprizoritev traja 75 minut in nima odmora.
S simbolističnim romanom Na klancu (1902) je Ivan Cankar postavil literarni spomenik svoji materi in vanj zapisal zgodovino svoje domačije. V pismu Ani Lušinovi, ki ga je 6. avgusta 1902 poslal z Dunaja, je zapisal:
»Za prihodnjo Matico sem napisal daljši roman Na klancu. To je spomenik moji materi – in takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati. Postavil sem ga z veliko ljubeznijo.« Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, Cankar pa je prvi slovenski pisatelj, ki je žensko prikazal kot pomembno individualno bitje in je v svojih delih razbijal ženske in moške stereotipe. V romanu so številni avtobiografski elementi: odraščanje v revnem delavskem okolju Vrhnike, Cankarjev oče je bil krojač, ki je obrt opustil, ko so na Vrhniki odprli trgovino s konfekcijo, in nato zapustil družino, kot jo zapusti Tone Mihov. Prav tako je Cankarjeva mati zelo težko preživljala veliko družino, Ivan Cankar pa je bil, kot Lojze, zelo nadarjen in mu je, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski realki, finančno pomagala vrhniška gospoda.
Z romanom je Cankar dosegel prvi večji uspeh pri bralcih, dr. Ivan Robida pa ga je označil za »umotvor, kakor jih imamo Slovenci malo, kakor jih se ne najde bogvekoliko tudi ne med drugimi, večjimi srečnejšimi narodi«.
Roman je sestavljen iz osmih poglavij, ki opisujejo Franckino življenje od rane mladosti do smrti. Tokratna priredba Cankarjevega romana se osredotoča na Francko in njeno doživljanje sveta, lastne usode in usode njenih otrok. Tek za vozom, ki je opisan v prvem poglavju, se v romanu ponavlja kot simbol nezmožnosti preseganja življenjskih omejitev, ki jih v Franckinem primeru določa revščina. Francka je ujeta v spone okolja in družbe, ne glede na trud in železno voljo do življenja, se iz spon revščine ne morejo izkopati ne Francka ne njeni otroci. Lojzetu, srednjemu otroku, sicer uspe nadaljevati šolanje, kar bi mu omogočilo prestop v višji družbeni razred, vendar se iz spon revščine vseeno ne more rešiti. Francka se zaveda, kako pomembna je izobrazba, ki bi sinu Lojzetu odprla vrata v boljše življenje, vendar brez družbene podpore, sama finančnega bremena sinovega šolanja ne zmore. Izkaže se, da je družba tista, ki bi lahko posamezniku omogočila preboj v višji socialni razred. Klanec je kraj, kjer prebivajo reveži, kraj, od koder se ne moreš rešiti. Tudi tisti, ki so klanec poskušali zapustiti, Franckin mož, Tone Mihov in Franckini trije otroci, Tone, Lojze in Francka, se ne uspejo rešiti iz primeža revščine.
Cankar je bil oster družbeni kritik in izrisovalec družbenih krivic in neenakosti, in čeprav se nam zdi začetek 20. stoletja popolnoma drug čas, je tudi današnja družba zaznamovana
s socialnimi stiskami, družbeno determiniranostjo in neenakostjo. Tako Cankarjev roman Na klancu ostaja kritika mehanizmov družbenega in ekonomskega zatiranja deprivilegiranih slojev prebivalstva. Cankar je v romanu ostro izpostavil izkoriščevalsko razmerje med delavci in kapitalisti, slabe delovne razmere, revščino in nezaposlenost.
Ekonomsko nasilje, ki ga doživlja Francka, je danes enako. Vladajoči razred, ki mu diktirajo želje kapitala, ne deluje v dobro posameznika in skupnosti, ampak ljudem vsiljuje reforme, katerih cilj je ukinjanje socialnih transferjev za najranljivejše in omogočanje prekarnih delovnih razmerij, ki vodijo v nesigurnost in neodvisnost.
»Zazdelo se ji je, da ne doide nikoli voza in nikoli židane rute in da bo zmerom vse tako pusto in žalostno. Če bi tekla do konca sveta in do konca življenja, bi ne dohitela voza ne židane rute, ne maslenega kruha.«
Bralna uprizoritev priredbe romana
Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja: Tatjana Doma Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Živa Čebulj
Igrajo:
Žan Brelih Hatunić
Maša Grošelj
Lucija Harum
Lučka Počkaj Branko Završan
Gostovanje SLG Celje v SNG Drama Ljubljana na odru Male Drame
Bralna uprizoritev traja 75 minut in nima odmora.
S simbolističnim romanom Na klancu (1902) je Ivan Cankar postavil literarni spomenik svoji materi in vanj zapisal zgodovino svoje domačije. V pismu Ani Lušinovi, ki ga je 6. avgusta 1902 poslal z Dunaja, je zapisal:
»Za prihodnjo Matico sem napisal daljši roman Na klancu. To je spomenik moji materi – in takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati. Postavil sem ga z veliko ljubeznijo.« Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, Cankar pa je prvi slovenski pisatelj, ki je žensko prikazal kot pomembno individualno bitje in je v svojih delih razbijal ženske in moške stereotipe. V romanu so številni avtobiografski elementi: odraščanje v revnem delavskem okolju Vrhnike, Cankarjev oče je bil krojač, ki je obrt opustil, ko so na Vrhniki odprli trgovino s konfekcijo, in nato zapustil družino, kot jo zapusti Tone Mihov. Prav tako je Cankarjeva mati zelo težko preživljala veliko družino, Ivan Cankar pa je bil, kot Lojze, zelo nadarjen in mu je, da je lahko nadaljeval šolanje na ljubljanski realki, finančno pomagala vrhniška gospoda.
Z romanom je Cankar dosegel prvi večji uspeh pri bralcih, dr. Ivan Robida pa ga je označil za »umotvor, kakor jih imamo Slovenci malo, kakor jih se ne najde bogvekoliko tudi ne med drugimi, večjimi srečnejšimi narodi«.
Roman je sestavljen iz osmih poglavij, ki opisujejo Franckino življenje od rane mladosti do smrti. Tokratna priredba Cankarjevega romana se osredotoča na Francko in njeno doživljanje sveta, lastne usode in usode njenih otrok. Tek za vozom, ki je opisan v prvem poglavju, se v romanu ponavlja kot simbol nezmožnosti preseganja življenjskih omejitev, ki jih v Franckinem primeru določa revščina. Francka je ujeta v spone okolja in družbe, ne glede na trud in železno voljo do življenja, se iz spon revščine ne morejo izkopati ne Francka ne njeni otroci. Lojzetu, srednjemu otroku, sicer uspe nadaljevati šolanje, kar bi mu omogočilo prestop v višji družbeni razred, vendar se iz spon revščine vseeno ne more rešiti. Francka se zaveda, kako pomembna je izobrazba, ki bi sinu Lojzetu odprla vrata v boljše življenje, vendar brez družbene podpore, sama finančnega bremena sinovega šolanja ne zmore. Izkaže se, da je družba tista, ki bi lahko posamezniku omogočila preboj v višji socialni razred. Klanec je kraj, kjer prebivajo reveži, kraj, od koder se ne moreš rešiti. Tudi tisti, ki so klanec poskušali zapustiti, Franckin mož, Tone Mihov in Franckini trije otroci, Tone, Lojze in Francka, se ne uspejo rešiti iz primeža revščine.
Cankar je bil oster družbeni kritik in izrisovalec družbenih krivic in neenakosti, in čeprav se nam zdi začetek 20. stoletja popolnoma drug čas, je tudi današnja družba zaznamovana
s socialnimi stiskami, družbeno determiniranostjo in neenakostjo. Tako Cankarjev roman Na klancu ostaja kritika mehanizmov družbenega in ekonomskega zatiranja deprivilegiranih slojev prebivalstva. Cankar je v romanu ostro izpostavil izkoriščevalsko razmerje med delavci in kapitalisti, slabe delovne razmere, revščino in nezaposlenost.
Ekonomsko nasilje, ki ga doživlja Francka, je danes enako. Vladajoči razred, ki mu diktirajo želje kapitala, ne deluje v dobro posameznika in skupnosti, ampak ljudem vsiljuje reforme, katerih cilj je ukinjanje socialnih transferjev za najranljivejše in omogočanje prekarnih delovnih razmerij, ki vodijo v nesigurnost in neodvisnost.
»Zazdelo se ji je, da ne doide nikoli voza in nikoli židane rute in da bo zmerom vse tako pusto in žalostno. Če bi tekla do konca sveta in do konca življenja, bi ne dohitela voza ne židane rute, ne maslenega kruha.«
Abonma 2024/2025
Predstava Cyrano de Bergerac - 6. 6. 2025
Z včerajšnjo predstavo se je letošnja sezona končala. Predstava "Cyrano de Bergerac" ima lepo zgodbo, a žal se vsi ne strinjamo z načinom uprizoritve, ki na gledalca deluje preveč agresivno. Bil je tudi komentar - igralci so dobri - to je bila zahteva režiserja.
Vsak ima svoj pogled - jaz pa imam rada, da je lep. Jaz sem to fizično čutila na srcu in v stisnjenem grlu. Nekaj jih je tudi predstavo zapustilo. Kletvic sem se naslišala "za nekaj let" preveč. Komu je to potrebno?! In kje je v kletvici kultura. Vse se lahko prikaže na primeren način in nam da vedeti, kaj se želi povedati. Agresivnosti je že v vsakdanjem življenju preveč, zato mi je to agresivno premikanje po odru odveč, preglasno popolnoma nepotrebno, pretirano poudarjen seks pa tudi - komu je tega treba?!
Rada imam gledališče, a za mene ni vse sprejemljivo.
Posnetki in besedilo: Nevenka Vahtar
--------------------------------------------------------------------------------------------
Mnenje Romana Ivačič
Spet imamo sedeže v prvi in drugi vrsti, kar pa ni vedno prednost: oprema na odru že nakazuje, da bo veliko glasbe in to glasne. Bobni, kitare, gong, množica mikrofonov, verjetno bo to zelo daleč od originalne predstave drame v verzih francoskega pisca Edmonda Rostanda, premierno prikazane u Parizu leta 1897. Ostalo je sicer vprašanje, ali je izgled človeka najpomembnejši v življenju, ali so njegovi darovi dragocenejši. Drugače pa: preglasna glasba, preveč kričanja, nepotrebne kletvice in drugi vulgarni izrazi ... Niti dijaki niso nasedli poceni koketiranju z njimi v obliki izrazov njihovega žargona. Razumem, da je treba včasih stara dramska dela posodobiti, da imajo sporočilo tudi za sedanji čas, toda v tem primeru mi "preobleka" prav gotovo ni bila všeč.
Vsak ima svoj pogled - jaz pa imam rada, da je lep. Jaz sem to fizično čutila na srcu in v stisnjenem grlu. Nekaj jih je tudi predstavo zapustilo. Kletvic sem se naslišala "za nekaj let" preveč. Komu je to potrebno?! In kje je v kletvici kultura. Vse se lahko prikaže na primeren način in nam da vedeti, kaj se želi povedati. Agresivnosti je že v vsakdanjem življenju preveč, zato mi je to agresivno premikanje po odru odveč, preglasno popolnoma nepotrebno, pretirano poudarjen seks pa tudi - komu je tega treba?!
Rada imam gledališče, a za mene ni vse sprejemljivo.
Posnetki in besedilo: Nevenka Vahtar
--------------------------------------------------------------------------------------------
Mnenje Romana Ivačič
Spet imamo sedeže v prvi in drugi vrsti, kar pa ni vedno prednost: oprema na odru že nakazuje, da bo veliko glasbe in to glasne. Bobni, kitare, gong, množica mikrofonov, verjetno bo to zelo daleč od originalne predstave drame v verzih francoskega pisca Edmonda Rostanda, premierno prikazane u Parizu leta 1897. Ostalo je sicer vprašanje, ali je izgled človeka najpomembnejši v življenju, ali so njegovi darovi dragocenejši. Drugače pa: preglasna glasba, preveč kričanja, nepotrebne kletvice in drugi vulgarni izrazi ... Niti dijaki niso nasedli poceni koketiranju z njimi v obliki izrazov njihovega žargona. Razumem, da je treba včasih stara dramska dela posodobiti, da imajo sporočilo tudi za sedanji čas, toda v tem primeru mi "preobleka" prav gotovo ni bila všeč.
Predstava Vse sijajne stvari - 23. 4. 2025
Gospa Špela Šinigoj sporoča:
Predstava Vse sijajne stvari, ki si jo bomo ogledali 23. aprila, traja 65 minut, vendar računajte, da bomo v Drami nekoliko dlje, ker sem se dogovorila z igralcem, da si bo po predstavi vzel nekaj minut za nas. Predstavi torej sledi pogovor z igralcem.
Nekaj podatkov o predstavi.
Predstava Vse sijajne stvari, ki si jo bomo ogledali 23. aprila, traja 65 minut, vendar računajte, da bomo v Drami nekoliko dlje, ker sem se dogovorila z igralcem, da si bo po predstavi vzel nekaj minut za nas. Predstavi torej sledi pogovor z igralcem.
Nekaj podatkov o predstavi.
Predstava Za narodov blagor - 5. 3. 2025
Prenos podrobnosti: kliknite na Download File.
| za_narodov_blagor_u3.pdf | |
| File Size: | 830 kb |
| File Type: | |
Druženje z dramaturgom - 12. 2. 2025
Predstava Hrup za odrom: torek, 28. 1. 2025, ob 11.00
Podpredsednica Alenka Žuraj Balog sporoča: Ne pozabite: predstava Hrup za odrom je v torek, 28. 1. 2025, ob 11.00 v prostorih Drame na Litostrojski. Nekaj podrobnosti o predstavi malo niže na tej strani.
Dodajam: Gospa Špela Šinigoj želi, da udeležbo na vsakem dogodku potrdimo po elektronski pošti ([email protected]) ali telefonu (041 311 105) vsaj dva dni pred dogodkom in zapišemo, za koga potrjujemo udeležbo.
Nekaj se nas bo v Ljubljano odpeljalo z vlakom ob 7.39 z Železniške postaje Sevnica. Dobrodošel vsak, ki se sam ne znajde v Ljubljani najbolje, da se nam pridruži.
Dodajam: Gospa Špela Šinigoj želi, da udeležbo na vsakem dogodku potrdimo po elektronski pošti ([email protected]) ali telefonu (041 311 105) vsaj dva dni pred dogodkom in zapišemo, za koga potrjujemo udeležbo.
Nekaj se nas bo v Ljubljano odpeljalo z vlakom ob 7.39 z Železniške postaje Sevnica. Dobrodošel vsak, ki se sam ne znajde v Ljubljani najbolje, da se nam pridruži.
Če bi kdo v Ljubljani šel peš.
Sicer pa: peš z Železniške postaje Ljubljana do Postajališča avtobusa Ajdovščina, z avtobusom Linije 3 ali 3B do konca (Litostroj), potem peš po Ulici Alme Sodnik.
Romana
Romana
Ogled Draminega zaodrja - 10. 1. 2025
Spoštovane udeleženke in cenjeni udeleženci programa Drama paket za U3!
V Drami mislimo na vas tudi zadnji dan v letu 2024 in med prvimi boste, ki bomo zanje pripravili dogodek v novem letu 2025, kar se zdi odličen začetek za novo sodelovanje.
Na tem mestu, še enkrat hvala, ker ste se odločili, da boste z nami hodili po čisto posebni gledališki poti.
Naša druženja bomo začeli v petek, 10. januarja, ob 14.30 z ogledom Draminega zaodrja in nadaljevali v torek, 28. januarja, ob 11.00 z ogledom predstave Hrup za odrom.
Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. Igra v igri, ki jo odlikujejo situacijski zapleti in bravurozna komika, pokaže nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve.
Komedija o nastajanju in življenju gledališke uprizoritve torej in še bolj o vseh, ki pri tem sodelujejo, čeravno je njihov fokus večino časa usmerjen v vse drugo kot pa umetnost, ki jo ustvarjajo.
Ko gre res že vse narobe, ostaja samo ena motivacija: »Show must go on«. Najboljša priprava za ogled predstave bo ogled zaodrja, kjer bomo poleg prostorov in prostorčkov, ki obiskovalcem gledališča običajno ostajajo skriti, spoznali gledališke poklice in proces nastajanja gledališke predstave v Drami. Ni čisto tako kot v uprizoritvi Hrup za odrom, ni pa čisto drugače.
Zaradi lažje organizacije, vas prijazno prosim, da svoj prihod na dogodke potrdite z odgovorom na to elektronsko sporočilo, vsaj dva dni pred dogodkom in zapišete seveda tudi za koga potrjujete udeležbo.
Toliko za sedaj, se kmalu srečamo. Pred tem pa še enkrat – čudovit vstop v novo leto, naj se uresniči veliko lepega.
Gledališki pozdrav,
Špela Šinigoj
V Drami mislimo na vas tudi zadnji dan v letu 2024 in med prvimi boste, ki bomo zanje pripravili dogodek v novem letu 2025, kar se zdi odličen začetek za novo sodelovanje.
Na tem mestu, še enkrat hvala, ker ste se odločili, da boste z nami hodili po čisto posebni gledališki poti.
Naša druženja bomo začeli v petek, 10. januarja, ob 14.30 z ogledom Draminega zaodrja in nadaljevali v torek, 28. januarja, ob 11.00 z ogledom predstave Hrup za odrom.
Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. Igra v igri, ki jo odlikujejo situacijski zapleti in bravurozna komika, pokaže nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve.
Komedija o nastajanju in življenju gledališke uprizoritve torej in še bolj o vseh, ki pri tem sodelujejo, čeravno je njihov fokus večino časa usmerjen v vse drugo kot pa umetnost, ki jo ustvarjajo.
Ko gre res že vse narobe, ostaja samo ena motivacija: »Show must go on«. Najboljša priprava za ogled predstave bo ogled zaodrja, kjer bomo poleg prostorov in prostorčkov, ki obiskovalcem gledališča običajno ostajajo skriti, spoznali gledališke poklice in proces nastajanja gledališke predstave v Drami. Ni čisto tako kot v uprizoritvi Hrup za odrom, ni pa čisto drugače.
Zaradi lažje organizacije, vas prijazno prosim, da svoj prihod na dogodke potrdite z odgovorom na to elektronsko sporočilo, vsaj dva dni pred dogodkom in zapišete seveda tudi za koga potrjujete udeležbo.
Toliko za sedaj, se kmalu srečamo. Pred tem pa še enkrat – čudovit vstop v novo leto, naj se uresniči veliko lepega.
Gledališki pozdrav,
Špela Šinigoj
Kako do Drame na Litostrojski 56 z mestnim avtobusom?
Na končnem postajališču Litostroj (pet minut hoje po Litostrojski cesti proti vhodu v Dramo na Ulici Alme Sodnik) ustavljata avtobusa št. 3 in 3B, do predvidoma 15. 3. 2025 pa zaradi obvoza tudi št. 18.
Med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj) vsak večer podaljšata vožnjo do postajališča Svet metraže, ki je 20 m pred vhodom v Dramo na isti strani ulice.
Po predstavi
Po zaključku predstav vozi do središča mesta poseben mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama).
Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45 in 23.15 v smer: Ulica Alme Sodnik – Goriška – Litostrojska – Celovška – Slovenska – Aškerčeva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.
Na končnem postajališču Litostroj (pet minut hoje po Litostrojski cesti proti vhodu v Dramo na Ulici Alme Sodnik) ustavljata avtobusa št. 3 in 3B, do predvidoma 15. 3. 2025 pa zaradi obvoza tudi št. 18.
Med 18.30 in 19.30 liniji 3 in 3B (z napisom Drama Litostroj) vsak večer podaljšata vožnjo do postajališča Svet metraže, ki je 20 m pred vhodom v Dramo na isti strani ulice.
Po predstavi
Po zaključku predstav vozi do središča mesta poseben mestni avtobus, namenjen samo obiskovalcem Drame (z napisom Drama).
Izpred vhoda v Dramo na Ulici Alme Sodnik odpelje ob: 21.45, 22.20, 22.45 in 23.15 v smer: Ulica Alme Sodnik – Goriška – Litostrojska – Celovška – Slovenska – Aškerčeva. Avtobus ustavlja samo za izstop gledalcev, ne sprejema drugih potnikov.
Spoštovane udeleženke in spoštovani udeleženci programa Drama paket – U3 Sevnica!
Veseli smo, da ste se odločili, da boste nekaj svojih dopoldnevov preživeli v vrhunski gledališki družbi v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Toplo se zahvaljujemo gospe Alenki Žuraj, ki je to omogočila.
V paket gledaliških doživetij, ki smo jih pripravili za vas, smo vključili zanimive gledališke dogodke, ki jih bomo izpeljali v sezoni 2024/25. Za vas načrtujemo oglede štirih predstav, ogledali si bomo zaodrje Drame in spoznali vsaj enega od gledaliških ustvarjalcev, ki ustvarjajo v Drami. Naša druženja bodo razporejena skozi celotno sezono. Gledališko kolesje je več kot »stroj«, je živ organizem, ki diha in se spreminja, zato bomo gledališko prilagodljivi in iznajdljivi in bomo izkoristili tudi kakšno priložnost, ki se bo pojavila sproti.
To obvestilo je le uvodni pozdrav iz Drame in priložnost zame, da se vam predstavim, saj bom jaz tista, ki bom skrbela za vaš oziroma naš program in iskala priložnosti za srečanja. Moje ime je Špela Šinigoj in v Drami delam kot gledališka pedagoginja, to pomeni, da se ukvarjam z gledališko vzgojo ter razvojem publike (pa še marsikaj). Tudi program Drama paket je v tem sklopu, zato ste zdaj postali moji varovanci.
V decembru žal ne bo ustrezne predstave, na katero bi vas lahko povabila, preverila pa bom, če bo možno, da se srečamo na ogledu zaodrja, ki je pravzaprav zelo dober uvod v naš program in odličen vpogled v srce gledališke predstave. V Drami urnike pripravljamo sproti, zato bom vedno proti koncu meseca planirala naša druženja za prihajajoči mesec in vas o tem tudi obveščala. Za oblikovanje decembrskega urnika potrebujemo še nekaj dni, zato lahko že kmalu pričakujete moje naslednje sporočilo. Za zdaj pa - dobrodošli v Dramini družini.
Prijazen gledališki pozdrav,
Špela Šinigoj
Veseli smo, da ste se odločili, da boste nekaj svojih dopoldnevov preživeli v vrhunski gledališki družbi v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Toplo se zahvaljujemo gospe Alenki Žuraj, ki je to omogočila.
V paket gledaliških doživetij, ki smo jih pripravili za vas, smo vključili zanimive gledališke dogodke, ki jih bomo izpeljali v sezoni 2024/25. Za vas načrtujemo oglede štirih predstav, ogledali si bomo zaodrje Drame in spoznali vsaj enega od gledaliških ustvarjalcev, ki ustvarjajo v Drami. Naša druženja bodo razporejena skozi celotno sezono. Gledališko kolesje je več kot »stroj«, je živ organizem, ki diha in se spreminja, zato bomo gledališko prilagodljivi in iznajdljivi in bomo izkoristili tudi kakšno priložnost, ki se bo pojavila sproti.
To obvestilo je le uvodni pozdrav iz Drame in priložnost zame, da se vam predstavim, saj bom jaz tista, ki bom skrbela za vaš oziroma naš program in iskala priložnosti za srečanja. Moje ime je Špela Šinigoj in v Drami delam kot gledališka pedagoginja, to pomeni, da se ukvarjam z gledališko vzgojo ter razvojem publike (pa še marsikaj). Tudi program Drama paket je v tem sklopu, zato ste zdaj postali moji varovanci.
V decembru žal ne bo ustrezne predstave, na katero bi vas lahko povabila, preverila pa bom, če bo možno, da se srečamo na ogledu zaodrja, ki je pravzaprav zelo dober uvod v naš program in odličen vpogled v srce gledališke predstave. V Drami urnike pripravljamo sproti, zato bom vedno proti koncu meseca planirala naša druženja za prihajajoči mesec in vas o tem tudi obveščala. Za oblikovanje decembrskega urnika potrebujemo še nekaj dni, zato lahko že kmalu pričakujete moje naslednje sporočilo. Za zdaj pa - dobrodošli v Dramini družini.
Prijazen gledališki pozdrav,
Špela Šinigoj






