As. dr. Barbara Kreš: Izgube in žalovanje - 29. 10. 2019
Več o tem. DODATNE INFORMACIJE.
Sporočilo Ministrstva za okolje in prostor.
V razmislek. O predavateljici.
Sporočilo Ministrstva za okolje in prostor.
V razmislek. O predavateljici.
Je zakonska in družinska terapevtka – Stik center za psihoterapijo in kakovost odnosov.
Žalovanje ni motnja, ni bolezen – je le cena, ki jo plačamo za ljubezen. Edino zdravilo za žalovanje je žalovanje.
Lahko je smrt, izguba službe, zdravja, odnosa, sanj, hišni ljubljenčki ali karkoli nam pomembnega.
Vsako žalovanje je drugačno:
Je unikatno kot prstni odtis.
Otroci in mladostniki imajo nepričakovan način žalovanja.
Razlike med moškim in žensko – jok kot žensko čustvo.
Žalovanje je več kot žalost.
Lahko je jeza, osamljenost, otopelost.
Žalovanje čutimo tudi v telesu.
Imamo težave s spanjem ali apetitom, napetost, šibkost, bolečino, izčrpanostjo ali druge težave.
Včasih smo bili vezani na osnovne življenjske potrebe in »damo žalost na stran«.
Žalost lahko traja dlje, kot pričakujemo.
Lahko je prisotna celo življenje ali na obletnicah. Ni nam potrebno nikoli nehati žalovati. A iščemo način, da lahko živimo naprej z izgubo.
Lahko častimo mesto in spomine, ki so še vedno v našem srcu. Pri spopadanju z izgubo si lahko pomagamo. Naša je odločitev – kako – s pogovorom, jokom, deljenjem spominov, pisanjem dnevnika, branjem, vadbo, molitvijo, izdelovanjem stvari, zaposlitvijo.
Potrebno si je vzeti čas – boljše bo. Življenje je težko in zahteva veliko poguma. So slabi in boljši dnevi.
Faze žalovanja – ( Elisabeth Kuebler Ross1967):
Zanikanje
Obrambni mehanizem ublaži neposredni šok izgube.
Zanikanje – odmikanje od resničnosti.
Jeza
Občutek, da bi nekoga okrivili ali občutek krivde. Znašati se nad nekom.
Barantanje
»Kaj pa če bi . . . .«
Ponuja začasni izhod iz bolečine.
Na nek način želimo ohraniti stik.
Depresija
Ustrezen odziv na izgubo.
Huda žalost, težave s spanjem, zmanjšan apetit, izguba motivacije.
Zdravila niso nujna – probamo brez njih. Pogovor je boljši.
Sprejemanje
Počasno sprejemanje realnosti.
Slikica
Vse je žalost. Postopno se ta umakne v del žalujočega.
Žalost je tu, a žalujoči se vrača v normalno življenje. Na koncu je ta izkušnja našo notranjost povečala, oplemenitila.
Kako se pogovarjamo z žalujočim
Določene besede škodijo – »kako se počutiš«. Mi ne vemo, kako se počuti. Primerneje je reči »Ne vem, kako se počutiš«. To je resnična trditev. Enako »bodi močna« - če to oseba ne zmore. Besede moramo pretehtati. Prav: »ne vem, kaj naj ti rečem«. Ne govorimo: »saj bo bolje«. Pomaga, če govorimo o problemu. Neprimerno – »saj je bil samo pes« - ki pa nas je bil vedno vesel. Prav: »ne morem si predstavljati, kako je tebi hudo«.
Žalujoči potrebuje nekoga ob sebi, ki prisluhne. Poslušajmo s srcem, ne z glavo. Dovolite, da se izrazijo čustva brez presojanja in kritike.
Kako lahko pomagamo
Fantka sta se pogovarjala o mamini bolezni, o nasilju. Otroci se pogovarjajo, to je dobro.
Pomembno je deliti težave. Mnogi ob soočanju »zmrznejo«.
Videz lahko vara
Navznoter je še vedno težava. Včasih pa bi želeli stik in se z nikomer ne moremo pogovarjati. Povabimo na kavo, klepet. Že na kratko zamenjati okolje, je dobro.
Poslušaj me
Bodimo pripravljeni na nepričakovano. Čutimo z njim in ne sodimo.
Spodbujaj me
Skušajmo prepoznati. To kar je za žalujočega pozitivno, so sedaj njegovi otroci. Zavedaj se, da so trenutki, ko se ne morejo pogovarjati. Pripravimo se na to, da slišimo resnico. Ne reci mu, da ga nisi poklical, obiskal, ker si bil prezaposlen. Raje reci, da ti je bilo preveč hudo. Nisem prišel, ker nisem vedel, kaj reči. Ne ponujaj odgovorov. Najbolj pomembno je prisluhniti, da smo lahko slišani. Ne meri načina, kako se odzove. Ne imej občutka, da moraš nekaj narediti. Kako naprej – najti malo veselja.
Pogled naprej
Harvardske študije odraslega razvoja – 75 letna raziskava724 ljudi od leta 1938 še traja. Od tega je 60 oseb še prvotnih in so stare 90 let. Sodelovali so Harvardski študentje in revni otroci iz revnih družin. Vprašalnik: zdravje, odnosi, o sreči. Kako so zadovoljni v vseh odnosih. Pri 50-ih pri 80-ih so bili najbolj zdravi, če so zadovoljni. Osamljenost je toksična. Bolj izolirani – krajše življenje. Važna je kvaliteta odnosov. Življenje v konfliktu - brez topline je slabše kot ločitev. Problem je v primarni družini je zelo obremenilen.
Dobri odnosi
Imajo močan vpliv za dobro, zdravo življenje. Socialno povezani živijo zdravo in dlje. Dobri, tedni odnosi nas ohranjajo na starost. Dnevno razpoloženje je pomembno. Dobri odnosi ščitijo možgane. Novi odnosi, nova spoznanja so dobra. Pozitiven odnos do svojih let. To kar misliš tudi si.
5 modrosti o splošnem zadovoljstvu.
Pazi, kaj ješ in koliko ješ.
Redna vadba za zadosti kisika.
Po 50-em damo možgane na »OF«., se marsičemu odpovemo – se tudi odpovemo obnavljanju možganov.
Družabno življenje
Novi izzivi.
Pred dnevom mrtvih.
Cvetje, sveče – pretiravanje. Kako na splošno zmanjšati problem.
Sveče in odpad. Uredba obstaja o vsem v zvezi s svečami. Pridelamo 20 – 30 ton na leto v Sevnici.
Sožalnica – nova ideja - »sefa za prispevek svojcem« - namesto rož in sveč.
½ sveč se prižge 1.11. – za razmišljanje – se svečam godi krivica. Plastika, pokrovčki, elektronske sveče in vsa energija za delo in razgradnjo.
20 sveč – letna poraba energije gospodinjstva.
Plamen ima simbolno vrednost. Plamen je smiseln. Tudi ob adventu in rojstnem dnevu so svečke. Vse pa naj je okolju najprimernejše. Nekoč so bile svečke same brez plastike – plamen je pomemben.
Vilčnikova: hvala komunali za varianto ob pogrebih.
Riko – primer v nekaterih državah – ko si ob grobu prižgeš svečo in jo ob odhodu tudi odneseš – če ne prinesemo svečo, da ne pridemo praznih rok.
Komentar predavateljice – naj bo spomin kot darilo. To moraš razčistiti v svoji glavi.
Zapisala Nevenka Vahtar
Žalovanje ni motnja, ni bolezen – je le cena, ki jo plačamo za ljubezen. Edino zdravilo za žalovanje je žalovanje.
Lahko je smrt, izguba službe, zdravja, odnosa, sanj, hišni ljubljenčki ali karkoli nam pomembnega.
Vsako žalovanje je drugačno:
Je unikatno kot prstni odtis.
Otroci in mladostniki imajo nepričakovan način žalovanja.
Razlike med moškim in žensko – jok kot žensko čustvo.
Žalovanje je več kot žalost.
Lahko je jeza, osamljenost, otopelost.
Žalovanje čutimo tudi v telesu.
Imamo težave s spanjem ali apetitom, napetost, šibkost, bolečino, izčrpanostjo ali druge težave.
Včasih smo bili vezani na osnovne življenjske potrebe in »damo žalost na stran«.
Žalost lahko traja dlje, kot pričakujemo.
Lahko je prisotna celo življenje ali na obletnicah. Ni nam potrebno nikoli nehati žalovati. A iščemo način, da lahko živimo naprej z izgubo.
Lahko častimo mesto in spomine, ki so še vedno v našem srcu. Pri spopadanju z izgubo si lahko pomagamo. Naša je odločitev – kako – s pogovorom, jokom, deljenjem spominov, pisanjem dnevnika, branjem, vadbo, molitvijo, izdelovanjem stvari, zaposlitvijo.
Potrebno si je vzeti čas – boljše bo. Življenje je težko in zahteva veliko poguma. So slabi in boljši dnevi.
Faze žalovanja – ( Elisabeth Kuebler Ross1967):
Zanikanje
Obrambni mehanizem ublaži neposredni šok izgube.
Zanikanje – odmikanje od resničnosti.
Jeza
Občutek, da bi nekoga okrivili ali občutek krivde. Znašati se nad nekom.
Barantanje
»Kaj pa če bi . . . .«
Ponuja začasni izhod iz bolečine.
Na nek način želimo ohraniti stik.
Depresija
Ustrezen odziv na izgubo.
Huda žalost, težave s spanjem, zmanjšan apetit, izguba motivacije.
Zdravila niso nujna – probamo brez njih. Pogovor je boljši.
Sprejemanje
Počasno sprejemanje realnosti.
Slikica
Vse je žalost. Postopno se ta umakne v del žalujočega.
Žalost je tu, a žalujoči se vrača v normalno življenje. Na koncu je ta izkušnja našo notranjost povečala, oplemenitila.
Kako se pogovarjamo z žalujočim
Določene besede škodijo – »kako se počutiš«. Mi ne vemo, kako se počuti. Primerneje je reči »Ne vem, kako se počutiš«. To je resnična trditev. Enako »bodi močna« - če to oseba ne zmore. Besede moramo pretehtati. Prav: »ne vem, kaj naj ti rečem«. Ne govorimo: »saj bo bolje«. Pomaga, če govorimo o problemu. Neprimerno – »saj je bil samo pes« - ki pa nas je bil vedno vesel. Prav: »ne morem si predstavljati, kako je tebi hudo«.
Žalujoči potrebuje nekoga ob sebi, ki prisluhne. Poslušajmo s srcem, ne z glavo. Dovolite, da se izrazijo čustva brez presojanja in kritike.
Kako lahko pomagamo
Fantka sta se pogovarjala o mamini bolezni, o nasilju. Otroci se pogovarjajo, to je dobro.
Pomembno je deliti težave. Mnogi ob soočanju »zmrznejo«.
Videz lahko vara
Navznoter je še vedno težava. Včasih pa bi želeli stik in se z nikomer ne moremo pogovarjati. Povabimo na kavo, klepet. Že na kratko zamenjati okolje, je dobro.
Poslušaj me
Bodimo pripravljeni na nepričakovano. Čutimo z njim in ne sodimo.
Spodbujaj me
Skušajmo prepoznati. To kar je za žalujočega pozitivno, so sedaj njegovi otroci. Zavedaj se, da so trenutki, ko se ne morejo pogovarjati. Pripravimo se na to, da slišimo resnico. Ne reci mu, da ga nisi poklical, obiskal, ker si bil prezaposlen. Raje reci, da ti je bilo preveč hudo. Nisem prišel, ker nisem vedel, kaj reči. Ne ponujaj odgovorov. Najbolj pomembno je prisluhniti, da smo lahko slišani. Ne meri načina, kako se odzove. Ne imej občutka, da moraš nekaj narediti. Kako naprej – najti malo veselja.
Pogled naprej
Harvardske študije odraslega razvoja – 75 letna raziskava724 ljudi od leta 1938 še traja. Od tega je 60 oseb še prvotnih in so stare 90 let. Sodelovali so Harvardski študentje in revni otroci iz revnih družin. Vprašalnik: zdravje, odnosi, o sreči. Kako so zadovoljni v vseh odnosih. Pri 50-ih pri 80-ih so bili najbolj zdravi, če so zadovoljni. Osamljenost je toksična. Bolj izolirani – krajše življenje. Važna je kvaliteta odnosov. Življenje v konfliktu - brez topline je slabše kot ločitev. Problem je v primarni družini je zelo obremenilen.
Dobri odnosi
Imajo močan vpliv za dobro, zdravo življenje. Socialno povezani živijo zdravo in dlje. Dobri, tedni odnosi nas ohranjajo na starost. Dnevno razpoloženje je pomembno. Dobri odnosi ščitijo možgane. Novi odnosi, nova spoznanja so dobra. Pozitiven odnos do svojih let. To kar misliš tudi si.
5 modrosti o splošnem zadovoljstvu.
Pazi, kaj ješ in koliko ješ.
Redna vadba za zadosti kisika.
Po 50-em damo možgane na »OF«., se marsičemu odpovemo – se tudi odpovemo obnavljanju možganov.
Družabno življenje
Novi izzivi.
Pred dnevom mrtvih.
Cvetje, sveče – pretiravanje. Kako na splošno zmanjšati problem.
Sveče in odpad. Uredba obstaja o vsem v zvezi s svečami. Pridelamo 20 – 30 ton na leto v Sevnici.
Sožalnica – nova ideja - »sefa za prispevek svojcem« - namesto rož in sveč.
½ sveč se prižge 1.11. – za razmišljanje – se svečam godi krivica. Plastika, pokrovčki, elektronske sveče in vsa energija za delo in razgradnjo.
20 sveč – letna poraba energije gospodinjstva.
Plamen ima simbolno vrednost. Plamen je smiseln. Tudi ob adventu in rojstnem dnevu so svečke. Vse pa naj je okolju najprimernejše. Nekoč so bile svečke same brez plastike – plamen je pomemben.
Vilčnikova: hvala komunali za varianto ob pogrebih.
Riko – primer v nekaterih državah – ko si ob grobu prižgeš svečo in jo ob odhodu tudi odneseš – če ne prinesemo svečo, da ne pridemo praznih rok.
Komentar predavateljice – naj bo spomin kot darilo. To moraš razčistiti v svoji glavi.
Zapisala Nevenka Vahtar
