Asist. dr. Barbara Kreš: Čustva in duševno zdravje - 14. 1. 2020
Posnetki Vinka Šeška.
Stik center za psihoterapijo in kakovost odnosov. Je že predavala pri nas. Mentalno zdravje je osnovna tema, a se je odločila za zožitev teme na čustva.
Je nekaj osnovnih čustev. Jeza dela samo probleme. A čustva so v nas z namenom. Čeprav niso vedno zaželena, so potrebna.
»Odločil sem se, da se ne bom kregal« - tak pogled naredi v zakonu največ problemov. Če je v zakonu vse mirno – pomeni, da ni vse v redu. Izmenjava mnenj je potrebna. Če nisi ti jezen – razkuriš nekoga ob sebi.
Emotion – čustva – energija v gibanju. Volumen – imamo samo 1 gumb – čustva utišajo vse naenkrat. Življenje je potem okrnjeno. Če se malega veseliš, se tudi malo žalostiš. Če si ekstremen – si v obe strani. Če si »občutljiv« - če čutiš nianse, je to vrednota. Dobro je to znati izraziti.
Veselje – nihče se ga ne brani. Smo za akcijo. Se radi družimo.
Od dojenčka do samostojnosti – koliko časa potrebujemo ljudje da dosežemo samostojnost. Potrebujemo odnose in veselje nas v odnose pripelje. Mogoče smo kdaj na silo veseli – smo vesli samo na zunaj, znotraj pa smo žalostni. »Danes ni moj dan« - je tudi v redu.
Pogled na svet – varen, prijazen – nevaren, neprijazen. Če nas starši naučijo negativnega pogleda, tako razmišljamo tudi pozneje – ali obratno. Čustva čutimo v telesu (njen slikovni prikaz je spodaj). Vse kar vidimo, vidimo skozi svoj pogled. Pozitiven ali negativen je naš osnovni pogled. To je pogled, ki smo se ga naučili doma. Lahko so starši verjeli, da je to za nas dobro. Vera, da smo »negativec« v svojem pogledu in da se težko spremenimo.
Dobra vaja – na dan si napišemo 5 dobrih tvari, ki so se nam čez dan zgodile, ali smo jih naredili (npr. na potovanju smo si stroške deliki).
Jeza – sprostimo energijo, obramba, naredimo mejo. Bolezen je potlačena jeza – je stres za telo (ni nasilje, ki je skrajna posledica). Problem je z izrazi jeze, ki zna biti neprijetna.
»Slabo« ali »dobro« - čustvena strategija, da lahko preživimo. Otrok je odvisen od staršev in se boji sveta, zato naredi tako, kot je prav staršem, da ga imajo radi. Če ne rečemo »NE«, to reče naše telo. Obstajajo bolezni in čustva, ki so vedno enako povezana. Npr.: »Do smrti je požrtvovalno delal« - in pri 50ih umrl. Meje, razmerja – zunanji stražar. Jeza je dejanje iz jeze, tudi če je namenska, zavestna. Mi se odločimo »da ne čutimo«, a telo vseeno čuti. Žalost dostikrat prikrivamo z jezo. Žalost ni »družbeno sprejemljiva«.
Nasilje – če se nas dotakne na nepravi način. Verbalno – nadiranje, ne pustiti do besede. Čustveno – »si nehvaležen!«. Finančno – odtegovanje sredstev.
Pogovoriti se je potrebno do konca.
Žalost – lahko je večna. Zakaj je dobra? Risanka – »Vrvež v moji glav« – dobra. Komandni stolp z vsemi čustvi hoče pomagati. Žalost se ponuja in se na koncu sprosti. Deklica (pubertetnica) se seseda in zajoče. Žalost lahko »privabi« bližino. Žalost privabi bližino in pomoč. Pri jezi je reakcija akcija, pri žalosti se le sesedemo. Moramo biti ranljivi, da se lahko dvignemo. Depresija ni žalost, je otopelost. Izražanje žalosti – nekdo se skrije, drugi se zjoče. Če soljudje to vedo, so lahko v pomoč.
Obžalovanje – »če bi še enkrat, bi naredila drugače!« odločamo se na osnovi informacij, ki jih imamo v danem trenutku. Danes bi naredili drugače.
Strah – preveč komplicirano ni dobro. Preprosto je vedno sprejemljivo. Strah je neprijeten, a je dober za varnost. Bojimo se za otroke, jim ne zaupamo, si ne zaupamo. A to nam je dalo spretnost. Kaj je bilo tudi pretežko, a nam je dalo previdnost. So ljudje, ki strahu ne čutijo – psihopati.
Okolje nas razvija – če nekdo živi v neredu, lahko ob nasilju nastane kriminalec. Če pa je okolje toplo, lahko postane korajžen, alpinist, kirurg itd. – smela oseba. Nekdo lahko veliko tvega – naša osebnostna značilnost – lahko se z njo rodimo – lahko se pozitivno ali negativno razvije. Tudi okolje lahko močno vpliva na nas. Ni vse v genih.
Epigenetika – zasnova, ki je v nas se v okolju razvija v »+« ali »-«.
Družbena sprejemljivost – ženski spol je sprejemljiv, moški ni tako. Ko ti je hudi, poišči človeka.
Samostojnost je pospravljanje, sam zakleniti, pripraviti se za šolo. Prehitro postati star – nenavezanost. »Lahko ga udariš«, ko se sam ogroža, da začuti strah.
Strah – tesnoba (anksioznoat). Strah ima vsebino – vemo, česa nas je strah. Tesnoba je splošni strah, ko ne vemo, česa nas je strah – je strah brez »imena«.
Sram - pred čim nas ščiti? Da se držimo v dostojnosti. Notranji stražar – kaj naj ne počnemo. Da delamo pravo stvar. V TV šovih se sramotijo. Izbrani so le tisti, ki gredo z lahkoto preko sprejemljivih meja. Mera je važna.
Gnus - Obramba pred slabo hrano, odnosov – odbija nas od ljudi in stvari. Ne pojemo nečesa, kar smrdi. Črevesno slabo počutje – obstaja živec, ki iz želodca sporoči, da nekaj ni v redi – »čutim na vodi«. Telo hitreje reagira.
Krivda – neprijetno čustvo – korist občutka, da to ne ponovimo. Krivda – lahko se opravičimo, sprejmemo odgovornost. Krivda traja kratek čas. Kdor to goji leta in leta, je to privzgojeno in narobe. Kaj narediti z ostarelimi starši?! Če si v službi do zvečer. Imaš majhne otroke, starši ne morejo živeti več sami. Bolj je potrebno poskrbeti za otroke kot za starše. S krivdo je potrebno končati – ne jo vleči v nedogled. Krivda in odgovornost – če to ne uredimo, lahko zbolimo. Medgeneracijski prenos – se ga niti ne zavedamo.
Kje čutimo določena čustva v telesu – prikaz na slikah. Odraz čustev na obrazu so vsepovsod enaka – fiziološka.
Ločenost – um od telesa. Posameznik – okolje. Pri prehladu nas zdravnik ne vpraša po naših čustvih. Živali pokažejo stres. Sladkor v krvi – energija za akcijo. Potem pride pomirjanje. Kaj če nam nekaj povzroča neprenehen stres – stres ns stres – brez vmesne pomiritve.
Dejstvo: čustveno ni ločeno od telesnega. Možganski centri regulirajo čustva – so povezani.
Ključna potreba otrok – navezanost – bližina, ljubezen drugih. Nemoč – brez povezave ne preživijo. Moramo biti navezani – za nas morajo skrbeti, moramo skrbeti za druge. Otrok ne sme skrbeti za druge. Podgane – elektrošok se prenaša – sočutje. Ko nam je hudo – pomagamo drugim, da nam je lažje. Potreba po antantičnosti – biti povezan sam s sabo. Če čutiš strah, je potrebno reagirati spontano – telesno – na osnovi čustev. Bolj je varno, da čutimo, kaj čutijo drugi, ker je to dostikrat važno za nas.
Vprašanja
Marjan - »Popkovnico je potrebno prerezati!« - to ne razume, trditev ga je spravila v jezo. Kako ona razmišlja o tem? Nekdo se sam odloči da »odreže« s starši. Če je nekdo navezan na mamo in ženo – mora razčistiti situacijo.
Kako naj uskladimo energije niskih vibracij, da ne zbolimo? Čustva prepoznamo in izrazimo. Kar potlačiš, raste in povzroči bolezen,
Energija čustev mora teči. Lahko se jezimo, jočemo, a moramo prepoznati in razčistiti.
Izkušnje z mamo – ko je mam sitnarila, je rekla – niso te imeli dovolj radi. Če celo življenje tlačiš čustva. V pismih se lažje izrazimo. Tebi je lažje, te je vzgajal dedek. Vzgajamo kot vemo in znamo. Mama ima dva različna otroka in se odloča hlede na trenutno situacijo. Sprejemam kritiko in se opravičim.
Marjan – jaz bom vse naredil, da se mi ne bo potrebno opravičevati.
O zahvali – hvaležnost je zelo pomembna – prestavi te iz teme v svetlobo.
Vedno veliko nimamo a istočasno tudi veliko imamo!
Zapisala Nevenka Vahtar
Je nekaj osnovnih čustev. Jeza dela samo probleme. A čustva so v nas z namenom. Čeprav niso vedno zaželena, so potrebna.
»Odločil sem se, da se ne bom kregal« - tak pogled naredi v zakonu največ problemov. Če je v zakonu vse mirno – pomeni, da ni vse v redu. Izmenjava mnenj je potrebna. Če nisi ti jezen – razkuriš nekoga ob sebi.
Emotion – čustva – energija v gibanju. Volumen – imamo samo 1 gumb – čustva utišajo vse naenkrat. Življenje je potem okrnjeno. Če se malega veseliš, se tudi malo žalostiš. Če si ekstremen – si v obe strani. Če si »občutljiv« - če čutiš nianse, je to vrednota. Dobro je to znati izraziti.
Veselje – nihče se ga ne brani. Smo za akcijo. Se radi družimo.
Od dojenčka do samostojnosti – koliko časa potrebujemo ljudje da dosežemo samostojnost. Potrebujemo odnose in veselje nas v odnose pripelje. Mogoče smo kdaj na silo veseli – smo vesli samo na zunaj, znotraj pa smo žalostni. »Danes ni moj dan« - je tudi v redu.
Pogled na svet – varen, prijazen – nevaren, neprijazen. Če nas starši naučijo negativnega pogleda, tako razmišljamo tudi pozneje – ali obratno. Čustva čutimo v telesu (njen slikovni prikaz je spodaj). Vse kar vidimo, vidimo skozi svoj pogled. Pozitiven ali negativen je naš osnovni pogled. To je pogled, ki smo se ga naučili doma. Lahko so starši verjeli, da je to za nas dobro. Vera, da smo »negativec« v svojem pogledu in da se težko spremenimo.
Dobra vaja – na dan si napišemo 5 dobrih tvari, ki so se nam čez dan zgodile, ali smo jih naredili (npr. na potovanju smo si stroške deliki).
Jeza – sprostimo energijo, obramba, naredimo mejo. Bolezen je potlačena jeza – je stres za telo (ni nasilje, ki je skrajna posledica). Problem je z izrazi jeze, ki zna biti neprijetna.
»Slabo« ali »dobro« - čustvena strategija, da lahko preživimo. Otrok je odvisen od staršev in se boji sveta, zato naredi tako, kot je prav staršem, da ga imajo radi. Če ne rečemo »NE«, to reče naše telo. Obstajajo bolezni in čustva, ki so vedno enako povezana. Npr.: »Do smrti je požrtvovalno delal« - in pri 50ih umrl. Meje, razmerja – zunanji stražar. Jeza je dejanje iz jeze, tudi če je namenska, zavestna. Mi se odločimo »da ne čutimo«, a telo vseeno čuti. Žalost dostikrat prikrivamo z jezo. Žalost ni »družbeno sprejemljiva«.
Nasilje – če se nas dotakne na nepravi način. Verbalno – nadiranje, ne pustiti do besede. Čustveno – »si nehvaležen!«. Finančno – odtegovanje sredstev.
Pogovoriti se je potrebno do konca.
Žalost – lahko je večna. Zakaj je dobra? Risanka – »Vrvež v moji glav« – dobra. Komandni stolp z vsemi čustvi hoče pomagati. Žalost se ponuja in se na koncu sprosti. Deklica (pubertetnica) se seseda in zajoče. Žalost lahko »privabi« bližino. Žalost privabi bližino in pomoč. Pri jezi je reakcija akcija, pri žalosti se le sesedemo. Moramo biti ranljivi, da se lahko dvignemo. Depresija ni žalost, je otopelost. Izražanje žalosti – nekdo se skrije, drugi se zjoče. Če soljudje to vedo, so lahko v pomoč.
Obžalovanje – »če bi še enkrat, bi naredila drugače!« odločamo se na osnovi informacij, ki jih imamo v danem trenutku. Danes bi naredili drugače.
Strah – preveč komplicirano ni dobro. Preprosto je vedno sprejemljivo. Strah je neprijeten, a je dober za varnost. Bojimo se za otroke, jim ne zaupamo, si ne zaupamo. A to nam je dalo spretnost. Kaj je bilo tudi pretežko, a nam je dalo previdnost. So ljudje, ki strahu ne čutijo – psihopati.
Okolje nas razvija – če nekdo živi v neredu, lahko ob nasilju nastane kriminalec. Če pa je okolje toplo, lahko postane korajžen, alpinist, kirurg itd. – smela oseba. Nekdo lahko veliko tvega – naša osebnostna značilnost – lahko se z njo rodimo – lahko se pozitivno ali negativno razvije. Tudi okolje lahko močno vpliva na nas. Ni vse v genih.
Epigenetika – zasnova, ki je v nas se v okolju razvija v »+« ali »-«.
Družbena sprejemljivost – ženski spol je sprejemljiv, moški ni tako. Ko ti je hudi, poišči človeka.
Samostojnost je pospravljanje, sam zakleniti, pripraviti se za šolo. Prehitro postati star – nenavezanost. »Lahko ga udariš«, ko se sam ogroža, da začuti strah.
Strah – tesnoba (anksioznoat). Strah ima vsebino – vemo, česa nas je strah. Tesnoba je splošni strah, ko ne vemo, česa nas je strah – je strah brez »imena«.
Sram - pred čim nas ščiti? Da se držimo v dostojnosti. Notranji stražar – kaj naj ne počnemo. Da delamo pravo stvar. V TV šovih se sramotijo. Izbrani so le tisti, ki gredo z lahkoto preko sprejemljivih meja. Mera je važna.
Gnus - Obramba pred slabo hrano, odnosov – odbija nas od ljudi in stvari. Ne pojemo nečesa, kar smrdi. Črevesno slabo počutje – obstaja živec, ki iz želodca sporoči, da nekaj ni v redi – »čutim na vodi«. Telo hitreje reagira.
Krivda – neprijetno čustvo – korist občutka, da to ne ponovimo. Krivda – lahko se opravičimo, sprejmemo odgovornost. Krivda traja kratek čas. Kdor to goji leta in leta, je to privzgojeno in narobe. Kaj narediti z ostarelimi starši?! Če si v službi do zvečer. Imaš majhne otroke, starši ne morejo živeti več sami. Bolj je potrebno poskrbeti za otroke kot za starše. S krivdo je potrebno končati – ne jo vleči v nedogled. Krivda in odgovornost – če to ne uredimo, lahko zbolimo. Medgeneracijski prenos – se ga niti ne zavedamo.
Kje čutimo določena čustva v telesu – prikaz na slikah. Odraz čustev na obrazu so vsepovsod enaka – fiziološka.
Ločenost – um od telesa. Posameznik – okolje. Pri prehladu nas zdravnik ne vpraša po naših čustvih. Živali pokažejo stres. Sladkor v krvi – energija za akcijo. Potem pride pomirjanje. Kaj če nam nekaj povzroča neprenehen stres – stres ns stres – brez vmesne pomiritve.
Dejstvo: čustveno ni ločeno od telesnega. Možganski centri regulirajo čustva – so povezani.
Ključna potreba otrok – navezanost – bližina, ljubezen drugih. Nemoč – brez povezave ne preživijo. Moramo biti navezani – za nas morajo skrbeti, moramo skrbeti za druge. Otrok ne sme skrbeti za druge. Podgane – elektrošok se prenaša – sočutje. Ko nam je hudo – pomagamo drugim, da nam je lažje. Potreba po antantičnosti – biti povezan sam s sabo. Če čutiš strah, je potrebno reagirati spontano – telesno – na osnovi čustev. Bolj je varno, da čutimo, kaj čutijo drugi, ker je to dostikrat važno za nas.
Vprašanja
Marjan - »Popkovnico je potrebno prerezati!« - to ne razume, trditev ga je spravila v jezo. Kako ona razmišlja o tem? Nekdo se sam odloči da »odreže« s starši. Če je nekdo navezan na mamo in ženo – mora razčistiti situacijo.
Kako naj uskladimo energije niskih vibracij, da ne zbolimo? Čustva prepoznamo in izrazimo. Kar potlačiš, raste in povzroči bolezen,
Energija čustev mora teči. Lahko se jezimo, jočemo, a moramo prepoznati in razčistiti.
Izkušnje z mamo – ko je mam sitnarila, je rekla – niso te imeli dovolj radi. Če celo življenje tlačiš čustva. V pismih se lažje izrazimo. Tebi je lažje, te je vzgajal dedek. Vzgajamo kot vemo in znamo. Mama ima dva različna otroka in se odloča hlede na trenutno situacijo. Sprejemam kritiko in se opravičim.
Marjan – jaz bom vse naredil, da se mi ne bo potrebno opravičevati.
O zahvali – hvaležnost je zelo pomembna – prestavi te iz teme v svetlobo.
Vedno veliko nimamo a istočasno tudi veliko imamo!
Zapisala Nevenka Vahtar
