Carmen Rajer: Dolgotrajna oskrba
Carmen Rajer mag. soc., CSD Posavje Krško. Sama živi v Brežicah. Vodi projekt MOST.
Življenjska pot: S tem se ukvarja 30 let. Najprej je bila medicinska sestra. Želela je delati z mladimi. Potem se je spoznala z delom s starejšimi. Naenkrat je bilo premalo časa za pomoč. Doživela je hudo prometno nesrečo in bila naenkrat za vse odvisna od drugih. Takrat se je odločila, da ne bo profesor, ampak bo ostala v tem in bo pomagala drugim.
Živimo v svetu sodobne družbe in vsak je tudi tu lahko dober ali slab. Sami pa se odločimo, v katero smer gremo. V domu starejših je bilo v začetku dobro in potem se je naenkrat začelo hiteti.
Pomemben je odnos drug do drugega. Prebivalstvo se stara in bo prešlo mladostnike. To so izzivi sendvič generacije – »otroci – mi - in starejši«. Otroci ne znajo več komunicirati.
Vaja - stari – mladi – zamenjane vloge – mladi naj napišejo pismo in stari naj se ukvarjajo z računalnikom - tehnologijo. Mladi so »zmrznili«, stari so bili uspešni.
Posebnost sodobne družbe – vsak živi zase.
Dolgotrajna oskrba v skupnosti – deinstitucionalizacija– da se pomaga domačim, da starostniki lahko ostanejo doma. Pomoč na domu je najbolj razvita. Občine to rešujejo vsak po svoje. Začela se je pred 30 leti kot gospodinjska pomoč. Sedaj je to veliko več. Patronažno varstvo je po naročilu zdravnika. S to pomočjo se razbremeni svojce. Ni enostavno tujca spustiti v hišo. Nekdo, ki bo nonstop prihajal.
Dom je najsvetejše svetišče za nas. Vedno več je ljudi z vedno težjimi zdravstvenimi težavami, ki jih oskrbovalke obiskujejo. Le te so stare v večini med 51 – 55 let. Demenca se je zelo povečala. Dosti je kapi, anevrizme. Prehrana z aditivi je problematična, hormoni v prehrani.
Včasih se je spraševalo po zabavi. Bila so razn druženja v vseh okoljih s petjem, harmoniko, ali druge oblike.
Problem bolnišnične bakterije se pojavi, ko je bolnik že preveč oslabel in se telo ne more braniti.
Pomankanje socialnih delavcev v bolnišnicah.
Pravica za dodatek za pomoč in strežbo – če imaš sam ali po partnerju penzijo.
Dolgotrajna oskrba bi morala biti za vse, ki jim je potrebna. Važne so naše potrebe in pravice.
Pove zgodbo o gospodu ki je šel na pokopališče: Presenečen je, da v tem kraju pišejo čudne številke na grobu – npr. 7 let 5 mesecev, 6 dni in 10 ur. Pa vpraša, če so tu pokopani le otroci. Domačin mu odgovori – mi štejemo le srečne trenutke, dogodke, ki smo jih doživeli in to je čas ki smo ga živi preživeli.
Normalna je potreba, da nas ima nekdo rad. Ali mislite, da s starostjp ni več potrebe po ljubezni? V domovih se dogajajo tudi poroke.
Kvalitetno se lahko pogovarjaš ali kvalitetno molčiš. – komunikacija teče skozi celo življenje. Zabavo potrebujemo. Norčevanje ali humor moramo ločiti. Vse mora biti s spoštovanjem – to se naše konča, kjer se od bližnjega začne. Moje življenje je moje in naj bo po moji želji, volji. Pravica do odločanja in izbire.
Osebna asistenca je lahko do smrti.
Nekje že obstaja zakon, da mladi morajo graditi hiše, ki so prilagojene za starost – dostopnost, prava širina vrat. Zakon to mora podpirati.
Integrirani, povezovalno, socialno – sedaj je bil človek obravnavan »po delih« - glede na trenutni problem in ne kot celota – en človek s potrebami. Ne cela torta, ampak vsak kos posebej. Vsi skupaj moramo najti optimalno pomoč. Samostojno je važni, da se za vsakega ugotovi katero pomoč potrebuje in koliko – kar zmore sam, naj se za to trudi. Pomoč se doda tam, kjer je potrebna. Če je pomoči preveč na nepravem mestu, od človeka lahko naredimo nemočnega invalida.
Družinski pomočniki – sedaj se mora ta pomoč po smrti vračati – nepravična rešitev. Po novem je drugače opredeljena in ni vračljiva – 1,2 kratnik minimalne plače.
Koordinator preverja uporabo pomoči.
U3 ćlanica vpraša za pomoč, ki jo je prosila, mož pa je po 14 dneh umrl – za nazaj ni dobila. Grenka izkušnja.
Kineziolog bi bil potreben tudi za pomoč na domu. Fizioterapevt prav tako.
Človek mora biti del življenja v hiši. Slaba statistika, koliko je ljudi potrebnih pomoči in koliko je ljudi, ki jo lahko nudijo. Aktivacija, da smo aktivni doma, da ni potrebno iti v dom. Doma sem še vedno jaz jaz!
Nadomestna oskrba za dopust – 21 dni. Če skrbiš za domače, ga lahko za čas dopueta daš v dom
Za konec odličnega predavanja dobimo še anekdoto: imajo bolj na novo 3 fante negovalce. Eden je šel na teren in je moral eni gospe prinesti hrano, drugo pa okopat. Ko je proišel k prvi jo je vprašal: »Se bova okopala?« - Gospa je bila vesela in takoj za to. Ko sta to opravila pa je gopa vprašala: »Ali bo sedaj vedno tako?« šele sedaj sta se sporazumela, da je ona pričakovala le hrano. Fant je praplašen klical na center in so mu odgovorili, da nič hudega, je gospa le dobila eno uslugo vč in zastonj.
Marjanovo zahvalo smo vsi potrdili z aplavzom!tradicionalnem medu pa dobi še en iskren Feng-shui objem.
Besedilo in posnetki: Nevenka Vahtar
Življenjska pot: S tem se ukvarja 30 let. Najprej je bila medicinska sestra. Želela je delati z mladimi. Potem se je spoznala z delom s starejšimi. Naenkrat je bilo premalo časa za pomoč. Doživela je hudo prometno nesrečo in bila naenkrat za vse odvisna od drugih. Takrat se je odločila, da ne bo profesor, ampak bo ostala v tem in bo pomagala drugim.
Živimo v svetu sodobne družbe in vsak je tudi tu lahko dober ali slab. Sami pa se odločimo, v katero smer gremo. V domu starejših je bilo v začetku dobro in potem se je naenkrat začelo hiteti.
Pomemben je odnos drug do drugega. Prebivalstvo se stara in bo prešlo mladostnike. To so izzivi sendvič generacije – »otroci – mi - in starejši«. Otroci ne znajo več komunicirati.
Vaja - stari – mladi – zamenjane vloge – mladi naj napišejo pismo in stari naj se ukvarjajo z računalnikom - tehnologijo. Mladi so »zmrznili«, stari so bili uspešni.
Posebnost sodobne družbe – vsak živi zase.
Dolgotrajna oskrba v skupnosti – deinstitucionalizacija– da se pomaga domačim, da starostniki lahko ostanejo doma. Pomoč na domu je najbolj razvita. Občine to rešujejo vsak po svoje. Začela se je pred 30 leti kot gospodinjska pomoč. Sedaj je to veliko več. Patronažno varstvo je po naročilu zdravnika. S to pomočjo se razbremeni svojce. Ni enostavno tujca spustiti v hišo. Nekdo, ki bo nonstop prihajal.
Dom je najsvetejše svetišče za nas. Vedno več je ljudi z vedno težjimi zdravstvenimi težavami, ki jih oskrbovalke obiskujejo. Le te so stare v večini med 51 – 55 let. Demenca se je zelo povečala. Dosti je kapi, anevrizme. Prehrana z aditivi je problematična, hormoni v prehrani.
Včasih se je spraševalo po zabavi. Bila so razn druženja v vseh okoljih s petjem, harmoniko, ali druge oblike.
Problem bolnišnične bakterije se pojavi, ko je bolnik že preveč oslabel in se telo ne more braniti.
Pomankanje socialnih delavcev v bolnišnicah.
Pravica za dodatek za pomoč in strežbo – če imaš sam ali po partnerju penzijo.
Dolgotrajna oskrba bi morala biti za vse, ki jim je potrebna. Važne so naše potrebe in pravice.
Pove zgodbo o gospodu ki je šel na pokopališče: Presenečen je, da v tem kraju pišejo čudne številke na grobu – npr. 7 let 5 mesecev, 6 dni in 10 ur. Pa vpraša, če so tu pokopani le otroci. Domačin mu odgovori – mi štejemo le srečne trenutke, dogodke, ki smo jih doživeli in to je čas ki smo ga živi preživeli.
Normalna je potreba, da nas ima nekdo rad. Ali mislite, da s starostjp ni več potrebe po ljubezni? V domovih se dogajajo tudi poroke.
Kvalitetno se lahko pogovarjaš ali kvalitetno molčiš. – komunikacija teče skozi celo življenje. Zabavo potrebujemo. Norčevanje ali humor moramo ločiti. Vse mora biti s spoštovanjem – to se naše konča, kjer se od bližnjega začne. Moje življenje je moje in naj bo po moji želji, volji. Pravica do odločanja in izbire.
Osebna asistenca je lahko do smrti.
Nekje že obstaja zakon, da mladi morajo graditi hiše, ki so prilagojene za starost – dostopnost, prava širina vrat. Zakon to mora podpirati.
Integrirani, povezovalno, socialno – sedaj je bil človek obravnavan »po delih« - glede na trenutni problem in ne kot celota – en človek s potrebami. Ne cela torta, ampak vsak kos posebej. Vsi skupaj moramo najti optimalno pomoč. Samostojno je važni, da se za vsakega ugotovi katero pomoč potrebuje in koliko – kar zmore sam, naj se za to trudi. Pomoč se doda tam, kjer je potrebna. Če je pomoči preveč na nepravem mestu, od človeka lahko naredimo nemočnega invalida.
Družinski pomočniki – sedaj se mora ta pomoč po smrti vračati – nepravična rešitev. Po novem je drugače opredeljena in ni vračljiva – 1,2 kratnik minimalne plače.
Koordinator preverja uporabo pomoči.
U3 ćlanica vpraša za pomoč, ki jo je prosila, mož pa je po 14 dneh umrl – za nazaj ni dobila. Grenka izkušnja.
Kineziolog bi bil potreben tudi za pomoč na domu. Fizioterapevt prav tako.
Človek mora biti del življenja v hiši. Slaba statistika, koliko je ljudi potrebnih pomoči in koliko je ljudi, ki jo lahko nudijo. Aktivacija, da smo aktivni doma, da ni potrebno iti v dom. Doma sem še vedno jaz jaz!
Nadomestna oskrba za dopust – 21 dni. Če skrbiš za domače, ga lahko za čas dopueta daš v dom
Za konec odličnega predavanja dobimo še anekdoto: imajo bolj na novo 3 fante negovalce. Eden je šel na teren in je moral eni gospe prinesti hrano, drugo pa okopat. Ko je proišel k prvi jo je vprašal: »Se bova okopala?« - Gospa je bila vesela in takoj za to. Ko sta to opravila pa je gopa vprašala: »Ali bo sedaj vedno tako?« šele sedaj sta se sporazumela, da je ona pričakovala le hrano. Fant je praplašen klical na center in so mu odgovorili, da nič hudega, je gospa le dobila eno uslugo vč in zastonj.
Marjanovo zahvalo smo vsi potrdili z aplavzom!tradicionalnem medu pa dobi še en iskren Feng-shui objem.
Besedilo in posnetki: Nevenka Vahtar
