Miha Colner: Umetnostna zgodovina
Socialni realizem v Kraljevini Jugoslaviji - 29. 1. 2025
Miha Colnar – kustos galerije Božidar Jakac Kostanjevica nam je predaval o socialnem realizmu. Na vpogled je prinesel tudi katalog. Predava zelo hitro in je poln podatkov, da jim težko slediš.
50 let galerije, muzeja. Razstave medvojne umetnosti po 1. sv. Vojni. Po impresionizmu, klasicizmu predstavlja nek povratek. Po 1905 ekspresionizem, impresionizem kakor ga vidi umetnik. Pred fotografijo se je vse upodabljalo skozi natančno slikarstvo, grafiko. Ob fotografiji pa postane slikarstvo osredotočeno na impresijo. Ekspresionizem pa se še poudarjeno osredotoči na svoje emocije. Klasicizem in realizem pa se vračata k redu.
Vsaka država to obdobje imenuje drugače. Pariški umetniki – povratek k redu. Nemci – nova stvarnost. Italijani – neoklasicizem. V Sloveniji – nova stvarnost. 1. Sv. Vojna je močan mejnik, ki je izzval spremembe. Pred tm je bila Evropa dolgo brez vojn. Veliko se je trgovalo. Verjelo se je v napredek, ki je bil takrat res velik. 1. sv. vojna pa je pokazala tudi negativnosti napredka. Takrat se pojavi radio. V časopisih objavljajo fotografije. Do takrat so upodabljali le naravo. Sedaj pa se pojavljajo mestne vedute in tudi tovarne, kot zanimiv objekt. Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925-1933) največja razstava galerije do sedaj. Države v Evropi po 1. sv. Vojni si niso bile ravno prijateljske. Manjši so se bali pohlepa večjih držav po večji teritorijalnosti - po okupiranju manjših. Modernizacija je po svoje ustvarjala nestabilnost. V 20-letih je prišlo do eliktrifikacije in to ponazarjajo fotografi – elektrovode. 1929 se zgodi zlom borze. Tisti čas se prekriva z našo sedanjostjo – Hinko Smrekar, ki prikazuje kapitalista debelega, zavaljenega v ogromen fotelj in s cigaro v nasprotju z bedo delavcev. Toše Babec – Beda. Moma Tomljanović – levo usmerjena, na šolanju v Bauhausu. Stane Cuderman 1930 – Ples v Casinu – slika kot groteska. Satira kot upor proti politiki.
Socialni realizem je močno povezan z aktualnim življenjem. Maksim Gorki – roman Mati. Tone Seliškar – Trbovlje – delavstvo. France Bevk - Povesti. Prežihov Voranc – član komunistične partije. Miškov Kranjec in drugi. Bratko Kreft je cenzuriran.
Vse države so takrat diktature. Češkoslovaška je še najbolj demokratična. Aleksander Karađorđević si je želel centralno vodeno državo. Hrvaška je imela največji problem z nacionalisti. Slovenija se je kar znašla. Jugoslavije postane diktatura. Gospodarska kriza se širi iz Amerike v Evropo. Kmetje so bili najbolj na udaru. Banke so zasegale zemljo. Da se ne ostane brez hrane, je morala urgirati država in prepovedala zaseganja zemlje. Umetniki – glavno se doživlja na podeželju. Slika Rekvizicija po dejanskem dogodku. Reprodukcije so objavljali v časopisih.
Georg Grosz – Nova stvarnost – je bil vpliven umetnik. Podravski motivi v knjižnici za širšo populacijo. Miroslav Krleža je napisal predgovor. Napiše pogled umetnosti v svetu – izpostavi umetnost nad politiko, ideologijo. Tone Kralj – Kruha in iger – vsebuje groteke. Nande Vidmar Laško. Ivan Kos – delavec. Đorđe Andrejević Ken – Krvavo zlato – rudnik zlata. Stanje duha – socialni realizem se prevesi v partizansko umetnost in socialistični realizem po vojni.
V 30-ih letih so delavci upodobljeni izmučeni in žalostni. V 40-ih pa veseli, da lahko delajo.
Zapisala Nevenka Vahtar
50 let galerije, muzeja. Razstave medvojne umetnosti po 1. sv. Vojni. Po impresionizmu, klasicizmu predstavlja nek povratek. Po 1905 ekspresionizem, impresionizem kakor ga vidi umetnik. Pred fotografijo se je vse upodabljalo skozi natančno slikarstvo, grafiko. Ob fotografiji pa postane slikarstvo osredotočeno na impresijo. Ekspresionizem pa se še poudarjeno osredotoči na svoje emocije. Klasicizem in realizem pa se vračata k redu.
Vsaka država to obdobje imenuje drugače. Pariški umetniki – povratek k redu. Nemci – nova stvarnost. Italijani – neoklasicizem. V Sloveniji – nova stvarnost. 1. Sv. Vojna je močan mejnik, ki je izzval spremembe. Pred tm je bila Evropa dolgo brez vojn. Veliko se je trgovalo. Verjelo se je v napredek, ki je bil takrat res velik. 1. sv. vojna pa je pokazala tudi negativnosti napredka. Takrat se pojavi radio. V časopisih objavljajo fotografije. Do takrat so upodabljali le naravo. Sedaj pa se pojavljajo mestne vedute in tudi tovarne, kot zanimiv objekt. Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925-1933) največja razstava galerije do sedaj. Države v Evropi po 1. sv. Vojni si niso bile ravno prijateljske. Manjši so se bali pohlepa večjih držav po večji teritorijalnosti - po okupiranju manjših. Modernizacija je po svoje ustvarjala nestabilnost. V 20-letih je prišlo do eliktrifikacije in to ponazarjajo fotografi – elektrovode. 1929 se zgodi zlom borze. Tisti čas se prekriva z našo sedanjostjo – Hinko Smrekar, ki prikazuje kapitalista debelega, zavaljenega v ogromen fotelj in s cigaro v nasprotju z bedo delavcev. Toše Babec – Beda. Moma Tomljanović – levo usmerjena, na šolanju v Bauhausu. Stane Cuderman 1930 – Ples v Casinu – slika kot groteska. Satira kot upor proti politiki.
Socialni realizem je močno povezan z aktualnim življenjem. Maksim Gorki – roman Mati. Tone Seliškar – Trbovlje – delavstvo. France Bevk - Povesti. Prežihov Voranc – član komunistične partije. Miškov Kranjec in drugi. Bratko Kreft je cenzuriran.
Vse države so takrat diktature. Češkoslovaška je še najbolj demokratična. Aleksander Karađorđević si je želel centralno vodeno državo. Hrvaška je imela največji problem z nacionalisti. Slovenija se je kar znašla. Jugoslavije postane diktatura. Gospodarska kriza se širi iz Amerike v Evropo. Kmetje so bili najbolj na udaru. Banke so zasegale zemljo. Da se ne ostane brez hrane, je morala urgirati država in prepovedala zaseganja zemlje. Umetniki – glavno se doživlja na podeželju. Slika Rekvizicija po dejanskem dogodku. Reprodukcije so objavljali v časopisih.
Georg Grosz – Nova stvarnost – je bil vpliven umetnik. Podravski motivi v knjižnici za širšo populacijo. Miroslav Krleža je napisal predgovor. Napiše pogled umetnosti v svetu – izpostavi umetnost nad politiko, ideologijo. Tone Kralj – Kruha in iger – vsebuje groteke. Nande Vidmar Laško. Ivan Kos – delavec. Đorđe Andrejević Ken – Krvavo zlato – rudnik zlata. Stanje duha – socialni realizem se prevesi v partizansko umetnost in socialistični realizem po vojni.
V 30-ih letih so delavci upodobljeni izmučeni in žalostni. V 40-ih pa veseli, da lahko delajo.
Zapisala Nevenka Vahtar
