Dan odprtih vrat v Krki Novo mesto - 8. 4. 2017
Tokrat se U3 – nas 81 – odpravi na ogled Krke v Novo mesto. Vsak že v naprej dobi vstopnico za ogled, ki jo mora predati ob vhodu.
Ker nas je toliko, smo razporejeni v dva avtobusa, ki imata tudi točen vozni red. Ko prispemo do vhoda v tovarno, se izkrcamo in nas usmerijo preko vhoda, kjer karte oddamo, v sprejemni šotor in nas najprej pogostijo s čajem, kavo, vodo in ocvirkovko ali zavitkom iz listnatega testa.
Tu nas okvirno informirajo, kako bo potekal ogled tovarne in pregled – pritisk, sladkor, holesterol – po želji in ogled predstavitvenega filma in možnost nakupa njihovih izdelkov s popustom ter pogostitev v zunanjem šotoru.
Vsak avtobus – so iz vse Slovenije – dobi svojega vodiča, ko ima prepoznavno tablo z imenom nekega zdravila - naša dva vodiča imata napis Daleron cold 3 in Septolete. Naš vodič je pomočnik enega direktorja. Vidimo ogromno ljudi v zelenih majčkah, ki so angažirani v to akcijo odprtih vrat in izvemo, da so to vse zaposleni v firmi.
Že sprehod po njihovem dvorišču je impozanten, saj moramo kar nekaj prehoditi. Zanimivo je, da je med velikimi modernimi stavbami ohranjenih kar nekaj malih hiš, ki so bile nekoč za tovarno pomembne, sedaj pa so jim našli smisel in jih ohranili. Notri so strokovna knjižnica, eden od laboratorijev . . .
Najprej si ogledamo v sejni sobi krajši film, da nam bo bolj jasno, kaj gledamo, ko gremo skozi obhod.
Nove stavbe pa so popolnoma avtomatizirane in tudi za zaposlene zaprte. Najprej se povzpnemo po 64 stopnicah do predstavitvenega prostora, kjer so predstavljena zdravila in njihova priznanja in še kaka stara aparatura. Že ob prihodu do stopnic nas opozorijo, da so na pročeljih nekaterih stopnic informacije o koristnosti hoje po stopnicah in porabi kalorij, kar si ogledamo.
Nato se zapeljemo z dvigalom za 30 oseb navzdol. Tu je 6 nadstropij, ki so po 3 skupaj ena celota. V zgornjem se dovaža surovina, ki se že prej zunanje očisti - zapakirana surovina, da se ne vnaša prah in druge nečistoče. Ta se potem direktno dozira v stroje v spodnjem nadstropju. Prej pa se še naredi kontrola v posebnem prostoru – oseba, ki tu dela je popolnoma »zapakirana« v zaščitno obleko. V zdravilu je nosilec zdravila – medij, na katerega se veže samo zdravilo. Najprej se naredi iz medija droben granulat (velikost kot v kapsulah) in potem se nanj veže zdravilo in to se dobro premeša v posebnem stroju. In zopet se tako pripravljeno avtomatsko spusti v nižje nadstropje, kjer se v posebnih prešah oblikuje v tablete ali pakira v kapsule in nato v ploščice in škatlice in večje pakiranje, ki konča na paletah. Prevoz po etaži se opravlja z avtomatskimi vozički, ki imajo ob številki še imena po prvih snovalcih te stavbe in njenega delovanja. Videli smo ravno voziček Jože – ki ima ime po glavnem direktorju. Napake v pakiranju se ugotavljajo s težo in te stroj avtomatsko izloči. To se še enkrat ponovi v spodnjih 3 etažah. Nato si ogledamo skladišče, ki je ogromno in tudi za osebe zaprto in popolnoma avtomatizirano. Tudi inventura je le delna. Saj se vsaka paleta označi in vse na njej. To se vse računalniško kontrolira. Če bi želeli odpeljati vse palete iz skladišča, pa bi za to potrebovali 2 dneva.
Od tu se sprehodimo do stavbe, kjer so laboratoriji. Vmes vidimo še hladilno napravo v kateri je dušik, ki ga iz tekočega spremenijo v plinasto, kar uporabljajo. Tu je le zanimivo, da ta velika naprava zaradi dušika od zunaj zmrzuje.
Pred laboratoriji pa nam pokažejo granulat v pisanih barvah in na vprašanje pojasnijo, da so pri njih barve naravne. Pokažejo tudi, kako se barva lahko s tresenjem pokaže ali pa z načinom tresenja spreminja. To je tudi pri pripravi zelo važno. Razložijo tudi napeljavo mnogih cevi – topli, prečiščen zrak, za njih prav prečiščena voda, medij . . .
Prestreže nas tudi TV ekipa, ki našo članico intervjuja.
S tem smo z ogledom končali in sedaj nas povabijo čez cesto v upravno stavbo, kjer nas fotografirajo po skupinah in te slike kasneje tudi dobimo. Nato se sprehodimo še do naslednjega prostora v avli, kjer si lahko izmerimo pritisk, sladkor, holesterol, težo, kostno maso in potem v njihovi konferenčni dvorani ogledamo film, ki smo ga nekateri zamudili. Imajo zate 2 uri in te potem kar malo priganjajo, saj je bil predviden obisk 2400 oseb. Po filmu si z bonom, ki si ga dobil, kupiš kaj v njihovi prodajalni s 15 procentnim popustom.
Na koncu pa je v šotoru pred stavbo sledila bogata pogostitev. Jedi so bile pisane in zanimive in tudi dobre. Po glavni jedi so bile na razpolago še sladice in pijača ter za »piko na I« še sladoled.
Tako kot so izračunali, da bomo končali ogled, pa je že čakal vsako skupino avtobus za povratek domov.
Dan je bil lep in ljudje v Krki prijazni, tako smo bili zadovoljni, da smo si to ogledali.
Zapisala Nevenka Vahtar
Ker nas je toliko, smo razporejeni v dva avtobusa, ki imata tudi točen vozni red. Ko prispemo do vhoda v tovarno, se izkrcamo in nas usmerijo preko vhoda, kjer karte oddamo, v sprejemni šotor in nas najprej pogostijo s čajem, kavo, vodo in ocvirkovko ali zavitkom iz listnatega testa.
Tu nas okvirno informirajo, kako bo potekal ogled tovarne in pregled – pritisk, sladkor, holesterol – po želji in ogled predstavitvenega filma in možnost nakupa njihovih izdelkov s popustom ter pogostitev v zunanjem šotoru.
Vsak avtobus – so iz vse Slovenije – dobi svojega vodiča, ko ima prepoznavno tablo z imenom nekega zdravila - naša dva vodiča imata napis Daleron cold 3 in Septolete. Naš vodič je pomočnik enega direktorja. Vidimo ogromno ljudi v zelenih majčkah, ki so angažirani v to akcijo odprtih vrat in izvemo, da so to vse zaposleni v firmi.
Že sprehod po njihovem dvorišču je impozanten, saj moramo kar nekaj prehoditi. Zanimivo je, da je med velikimi modernimi stavbami ohranjenih kar nekaj malih hiš, ki so bile nekoč za tovarno pomembne, sedaj pa so jim našli smisel in jih ohranili. Notri so strokovna knjižnica, eden od laboratorijev . . .
Najprej si ogledamo v sejni sobi krajši film, da nam bo bolj jasno, kaj gledamo, ko gremo skozi obhod.
Nove stavbe pa so popolnoma avtomatizirane in tudi za zaposlene zaprte. Najprej se povzpnemo po 64 stopnicah do predstavitvenega prostora, kjer so predstavljena zdravila in njihova priznanja in še kaka stara aparatura. Že ob prihodu do stopnic nas opozorijo, da so na pročeljih nekaterih stopnic informacije o koristnosti hoje po stopnicah in porabi kalorij, kar si ogledamo.
Nato se zapeljemo z dvigalom za 30 oseb navzdol. Tu je 6 nadstropij, ki so po 3 skupaj ena celota. V zgornjem se dovaža surovina, ki se že prej zunanje očisti - zapakirana surovina, da se ne vnaša prah in druge nečistoče. Ta se potem direktno dozira v stroje v spodnjem nadstropju. Prej pa se še naredi kontrola v posebnem prostoru – oseba, ki tu dela je popolnoma »zapakirana« v zaščitno obleko. V zdravilu je nosilec zdravila – medij, na katerega se veže samo zdravilo. Najprej se naredi iz medija droben granulat (velikost kot v kapsulah) in potem se nanj veže zdravilo in to se dobro premeša v posebnem stroju. In zopet se tako pripravljeno avtomatsko spusti v nižje nadstropje, kjer se v posebnih prešah oblikuje v tablete ali pakira v kapsule in nato v ploščice in škatlice in večje pakiranje, ki konča na paletah. Prevoz po etaži se opravlja z avtomatskimi vozički, ki imajo ob številki še imena po prvih snovalcih te stavbe in njenega delovanja. Videli smo ravno voziček Jože – ki ima ime po glavnem direktorju. Napake v pakiranju se ugotavljajo s težo in te stroj avtomatsko izloči. To se še enkrat ponovi v spodnjih 3 etažah. Nato si ogledamo skladišče, ki je ogromno in tudi za osebe zaprto in popolnoma avtomatizirano. Tudi inventura je le delna. Saj se vsaka paleta označi in vse na njej. To se vse računalniško kontrolira. Če bi želeli odpeljati vse palete iz skladišča, pa bi za to potrebovali 2 dneva.
Od tu se sprehodimo do stavbe, kjer so laboratoriji. Vmes vidimo še hladilno napravo v kateri je dušik, ki ga iz tekočega spremenijo v plinasto, kar uporabljajo. Tu je le zanimivo, da ta velika naprava zaradi dušika od zunaj zmrzuje.
Pred laboratoriji pa nam pokažejo granulat v pisanih barvah in na vprašanje pojasnijo, da so pri njih barve naravne. Pokažejo tudi, kako se barva lahko s tresenjem pokaže ali pa z načinom tresenja spreminja. To je tudi pri pripravi zelo važno. Razložijo tudi napeljavo mnogih cevi – topli, prečiščen zrak, za njih prav prečiščena voda, medij . . .
Prestreže nas tudi TV ekipa, ki našo članico intervjuja.
S tem smo z ogledom končali in sedaj nas povabijo čez cesto v upravno stavbo, kjer nas fotografirajo po skupinah in te slike kasneje tudi dobimo. Nato se sprehodimo še do naslednjega prostora v avli, kjer si lahko izmerimo pritisk, sladkor, holesterol, težo, kostno maso in potem v njihovi konferenčni dvorani ogledamo film, ki smo ga nekateri zamudili. Imajo zate 2 uri in te potem kar malo priganjajo, saj je bil predviden obisk 2400 oseb. Po filmu si z bonom, ki si ga dobil, kupiš kaj v njihovi prodajalni s 15 procentnim popustom.
Na koncu pa je v šotoru pred stavbo sledila bogata pogostitev. Jedi so bile pisane in zanimive in tudi dobre. Po glavni jedi so bile na razpolago še sladice in pijača ter za »piko na I« še sladoled.
Tako kot so izračunali, da bomo končali ogled, pa je že čakal vsako skupino avtobus za povratek domov.
Dan je bil lep in ljudje v Krki prijazni, tako smo bili zadovoljni, da smo si to ogledali.
Zapisala Nevenka Vahtar