Dobrava, Ledina, Zleteče - 19. 11. 2014
Prikaz poti: Ljubo Motore s posnetki Vinka Šeška.
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Na rondoju nas se tokrat zbere 15 in Fija.
Glede na slabo izkušnjo neprehodne poti od zadnjič si je današnjo pot Vinko pogledal in glede tudi na predhodno deževje odločil, da se držimo bolj asfaltnih cest.
Vinka potolažimo, da ga goščave naj ne »sekirajo«, saj so nam samo malo za zabavo, ko »bentimo«, da nam pač ni dolgčas in je druženje še malo v hecu.
Z avti se odpeljemo do odcepa proti Ledini ob grabnu Mišnik, pri čistilni napravi ob Savi. Tu pustimo avtomobile .
Področje Ledine je kar široko, tako da si ne bomo pogledali celega.
Ko pridemo na razgledno točko, si od desne proti levi pogledamo Lisco – kjer Vinko omeni zavarovano plezalno pot, ki bi jo planinci lahko imeli za treninge. Potem se kaže Jošt. Naprej se kažejo Kamrica, Lovrenc, Kozje (špica), Čelovnik. Vmes se nam pokažejo tudi Kamniške Alpe v snegu – po Vinkovi ugotovitvi – Kočna in Grintavec. Od Radeč v dolini se naprej na levo kažejo spredaj Žebnik in Svibno ter v ozadju Kum, ki ima občasno oblačno kapo. Še bolj na levo pa so Jatna, Brunk in Leskovec. Spomnimo se tudi lipe, ki je bila nekoč prepoznavni znak Leskovca in je od nje sedaj le ostanek. V dolini se vidijo še Hotemež in Vrhovo.
Vinko nam pove, da je naša omemba hruške tudi spodbudila pisce almanaha, da jo bodo vključili.
Vinko omeni, da bi eden od prihodnjih izletov bil tudi na Črete.
V podstrešju enega gospodarskega poslopja vidimo »pajkel« - kot se mu reče po domače za vejanje pšenice. Na kozolcu ob začetku – koncu poti pa je tudi na latah »hlapec« - stol za pomoč pri vstavljanju slame v kozolec.
Na poti nas pozdravi še nekaj prijaznih psov, osliček in ovce.
Presenetijo nas tudi cvetoči encijani na vrtovih.
Domačini, ki so zunaj, in opazijo naš pohod, nas postrežejo tako na začetku, kot na koncu poti z »ta kratkim« - dobrim, domačim pelinkovcem in domačim žganjem.
Pri Gačnikovih, pa nas postreže gospa s kavico in domačimi kifeljčki. V dolini je smrdel Tanin in po poljih gnojnica. Tu pa se je na daleč širil omamni vonj dobre kavice, ki smo ga vsi opazili. Najboljša pohvala za vse postreženo, ki jo poznam, pa je: »Diši na še!«
Za to dobro postrežbo se gospodinji vsi še enkrat zahvalimo in se spustimo v dolino.
Še en pogled na Vinkovo domačijo na Zajčji Gori levo in desno proti Mrtovcu - Levstikovem Janezu ter spredaj Boštanj in Boštanjski grad, ki smo ga že obiskali.
Razidemo se v upanju, da bo še naprej ugodno vreme in se vidimo naslednji teden.
Potepanje smo končali ob 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Na rondoju nas se tokrat zbere 15 in Fija.
Glede na slabo izkušnjo neprehodne poti od zadnjič si je današnjo pot Vinko pogledal in glede tudi na predhodno deževje odločil, da se držimo bolj asfaltnih cest.
Vinka potolažimo, da ga goščave naj ne »sekirajo«, saj so nam samo malo za zabavo, ko »bentimo«, da nam pač ni dolgčas in je druženje še malo v hecu.
Z avti se odpeljemo do odcepa proti Ledini ob grabnu Mišnik, pri čistilni napravi ob Savi. Tu pustimo avtomobile .
Področje Ledine je kar široko, tako da si ne bomo pogledali celega.
Ko pridemo na razgledno točko, si od desne proti levi pogledamo Lisco – kjer Vinko omeni zavarovano plezalno pot, ki bi jo planinci lahko imeli za treninge. Potem se kaže Jošt. Naprej se kažejo Kamrica, Lovrenc, Kozje (špica), Čelovnik. Vmes se nam pokažejo tudi Kamniške Alpe v snegu – po Vinkovi ugotovitvi – Kočna in Grintavec. Od Radeč v dolini se naprej na levo kažejo spredaj Žebnik in Svibno ter v ozadju Kum, ki ima občasno oblačno kapo. Še bolj na levo pa so Jatna, Brunk in Leskovec. Spomnimo se tudi lipe, ki je bila nekoč prepoznavni znak Leskovca in je od nje sedaj le ostanek. V dolini se vidijo še Hotemež in Vrhovo.
Vinko nam pove, da je naša omemba hruške tudi spodbudila pisce almanaha, da jo bodo vključili.
Vinko omeni, da bi eden od prihodnjih izletov bil tudi na Črete.
V podstrešju enega gospodarskega poslopja vidimo »pajkel« - kot se mu reče po domače za vejanje pšenice. Na kozolcu ob začetku – koncu poti pa je tudi na latah »hlapec« - stol za pomoč pri vstavljanju slame v kozolec.
Na poti nas pozdravi še nekaj prijaznih psov, osliček in ovce.
Presenetijo nas tudi cvetoči encijani na vrtovih.
Domačini, ki so zunaj, in opazijo naš pohod, nas postrežejo tako na začetku, kot na koncu poti z »ta kratkim« - dobrim, domačim pelinkovcem in domačim žganjem.
Pri Gačnikovih, pa nas postreže gospa s kavico in domačimi kifeljčki. V dolini je smrdel Tanin in po poljih gnojnica. Tu pa se je na daleč širil omamni vonj dobre kavice, ki smo ga vsi opazili. Najboljša pohvala za vse postreženo, ki jo poznam, pa je: »Diši na še!«
Za to dobro postrežbo se gospodinji vsi še enkrat zahvalimo in se spustimo v dolino.
Še en pogled na Vinkovo domačijo na Zajčji Gori levo in desno proti Mrtovcu - Levstikovem Janezu ter spredaj Boštanj in Boštanjski grad, ki smo ga že obiskali.
Razidemo se v upanju, da bo še naprej ugodno vreme in se vidimo naslednji teden.
Potepanje smo končali ob 12.00.
Zapisnik sestavila Nevenka Vahtar
