Docentka doktorica Andreja Kukec: Kakovost zunanjega in notranjega zraka kot determinanta zdravja - 15. 11. 2016
Prihaja iz inštituta za javno zdravje. Predstavi jo Anja jelančič, ki pove, da je predavateljica doma iz naše bližine – izTržišča.
Determinanta zdravja = nujnost za življenje : zrak, voda, hrana. Tu so tudi naše razvase (kajenje). Učinki na zdravje se seštevajo.
Ali imamo izbiro, kaj vdihavamo?
Kaj lahko naredimo sami?
Bolezni se kažejo na dihalih in obtočilih. Če je na pljučih vnetje, nastajajo patploške spremembe, ki se ne morejo popraviti. Na katere skupine moramo biti pozorni ? Na vse rizične skupine. Otroci vdihavajo 50% več zraka kot odrasli, glede na telesno težo. So tudi več zunaj in vse dajejo v usta. Starejši že imajo lahko bolezni, jedo zdravila, več časa so v okolju, ki je zunaj.
Slovenija je geografsko značilna po ozkih dolinah, ki so dosti zaprte. Slaba prezračenost je problem onesnaženosti.
Islandski vulkanski izbruh se je zelo na široko poznal v ozračju. To pa potem pade na tla. V zelenju se ti delci vsrkajo.
Sedaj poznajo 200 onesnaževalcev, ki so sedaj v zraku.
PM10 so delci v zraku – v Slo jih je 15.000 t. včasih je bil največji problem premog in ogljikov dioksid. Preteklo onesnaženje je še danes problem. Oseba na dan vdiha 10 – 20 m3 zraka. Zaradi onesnaženja je na svetu 4,3 milijona prezgodnjih smrti.
Zunanji onesnažen zrak – možganska kap, ishemične bolezni srca, pljučni rak. Zunanji zrak je zastrupljen z PM10, NO2, O3, Co, SO2.
Onesnaževalci so promet, kurjava. Problem je iverka - formaldehid, ki se jo tudi kuri. V teh odpadkih pa so še svinec, kadmij, arzen. NO2 pa nastaja v kmetijstvu – živinoreji. Z amonijakom se onesnaži tudi voda.
Poleti nas draži tudi ozon, ki je sekundarno onesnaževalo. CO – ogljikov monoksid, SO2 – žveplov dioksid – sedaj ni več tako problematičen.
Delci so v primerjavi s človeškim lasom še veliko bolj drobni a rakotvorni. Najbolj so na udaru pljuča – respiratorni trakt. Delci velikosti 30 ostanejo v nosu, delci velikosti 10 ostanejo v zgornjih dihalnih poteh. Manjši od 2,5 pa pridejo v pljučne mešičke. Manjši od 1 pa pridejo tudi v krvni obtok (zamašitev žil). Čez vohalne poti pa pridejo tudi v možgane.
Trbovlje in Ljubljana že v začetku leta presežejo priporočene količine. Pirotehnika je tudi velik onesnaževalec. Ozon draži tudi oči. Sedaj je dosti poslabšanja astme. Lahko se zviša krvni tlak in poveča nevarnost infarkta.
Kako dobiti podatke? Za kronične bolezni je to pomembno. Na Googlu poiščemo ARSO – zavihek ZTAK – podatki delcev, koncentracije in napoved za naprej. Imamo veliko inverzijskih delcev. Za Sevnici ni posebej, je potrebna primerjava z Zagorjem in Novim mestom.
Posredovan bo link na U3 za ogled zbornika s podatki. Količine delcev 10 – 30 /m3 so že presežene vrednosti. Na agenciji se trudijo, da bi bili razpoložljivi podatki za vsako občino. Na Krvavcu je največji problem.
Čas prezračevanja je najprimernejši 6 -7 h in 13 - -16 h. Dejavnosti na prostem 9 – 13 h (to ne velja ob temperaturni inverziji). Prevetrenost pomaga, a je ni dovolj. Pozno popoldne so problematična domača kurišča.
Onesnažen notranji zrak
Pomembna je notranja oprema – iverka – formaldehid – izloča se v prostor. Benzen je tudi v pohištvu in povzroča enake težave. Radon se lahko sprošča v oblekah.
Ob vikendih je v vrtcih največ radona – 5 mon. Prepiha – zračenja je dovolj.
Kako lahko ukrepamo? 100 – 500 m od prometnice je največji problem. Pametno je poznati vire onesnaženja.
Pršila, svečke, spreji in vonjave – vse to ne rabimo.
Vprašenja
V španiji je velik hrup in onesnaženost. Rada se je vrnila v Slovenijo. Lahko smo srečni, da smo tu.
?Gnojevka – smrad in amonijak. Prekmurje je v tem problem.
Kurjenje kresov, trave na travnikih to je tudi onesnaževanje. To je potrebno zakonsko urediti.
Bolj opazimo onesnaženje vode kot zraka in se potem ne pobunimo.
?Letalsko onesnaženje – to je na globali ravni. Onesnažuje zgornje plasti iz visokimi koncentracijami.
? Umetni vonji – škodljivi v stanovanju. Potrošniki bi morali sami biti selektivni ob nakupu. aerosoli gredo direktno v pljuča.
Predlog njene agencije je dodati k vremenu čistost zraka. Važni so dobri vhodni podatki – promet, kurišča, ostalo in dober preračun. Onesnaževalci niso dolžni posredovati podatke. Lafarge ne da teh podatkov. Za notranji zrak se lahko le ozavešča ljudi.
Naravna sivka in rožmarin imata blagodejni učinek. Zračenje je najboljše.
Trupi iz iverke se sproščajo 2 leti.
Zelo dobro je ločeno zbiranje podatkov.
? Camtrails – raziskav ni. Smo vremensko občutljivi. Dež opere zrak, megla pa ni dobra.
Veliko temnih dni – depresija. To škropljenje, če je plansko- je škodljivo.
Padska dolina vpliva slabo tudi pri nas.
g. Kajfeževa – 2' globalnega segrevanja pomeni za nas 3,5'. to je zelo veliko. Segrevanje je problem za eko sistem.
? Deodoranti, parfumi – inšpekcijska kontrola je le delna. Svetuje se le minimalna uporaba.
? Slovenija je gorata – koliko gozdovi pripomorejo. Ocene so, da je ob gozdu onesnaženost bistveno manjša. Trend pa je da se v Ljubljani podirajo drevesa. V mestih bi morali imeti več zelenih površin.
? zrak je pomembnejši od vode a je manj podatkov za zrak. Vojko misli, da je pri nas sorazmerno čist zrak. 30% je naše možnosti za popravo zraka zase in za svoje okolje.
? sveče na grobu – zmanjševanje.
? iverka in ostale rakotvorne snovi – kakšen je njihov vpliv - z instituta - na ostalo gospodarstvo. Na žalost majhno, ker je vse politika. Smo majhni in njihov vpliv je zato tudi majhen.
Tudi za zunanji zrak se informatika počasi premika. Preteče po 20 let. Potrebno bo uporabiti elektronske medije. Poiskati moramo alternative z lesno industrijo da se obenem ne zmanjšujejo delovna mesta.
? Ob izpustih vode v Vrhovem pride do smradu. Se pogovarjajo z ministrstvom a je težko.
? Svetlobno onesnaženje – vpliva na motnje spanja. Nimamo melatonina. Otroci spijejo z računalniki in tablicami – zelo slabo.
Zapisala Nevenka Vahtar
Determinanta zdravja = nujnost za življenje : zrak, voda, hrana. Tu so tudi naše razvase (kajenje). Učinki na zdravje se seštevajo.
Ali imamo izbiro, kaj vdihavamo?
Kaj lahko naredimo sami?
Bolezni se kažejo na dihalih in obtočilih. Če je na pljučih vnetje, nastajajo patploške spremembe, ki se ne morejo popraviti. Na katere skupine moramo biti pozorni ? Na vse rizične skupine. Otroci vdihavajo 50% več zraka kot odrasli, glede na telesno težo. So tudi več zunaj in vse dajejo v usta. Starejši že imajo lahko bolezni, jedo zdravila, več časa so v okolju, ki je zunaj.
Slovenija je geografsko značilna po ozkih dolinah, ki so dosti zaprte. Slaba prezračenost je problem onesnaženosti.
Islandski vulkanski izbruh se je zelo na široko poznal v ozračju. To pa potem pade na tla. V zelenju se ti delci vsrkajo.
Sedaj poznajo 200 onesnaževalcev, ki so sedaj v zraku.
PM10 so delci v zraku – v Slo jih je 15.000 t. včasih je bil največji problem premog in ogljikov dioksid. Preteklo onesnaženje je še danes problem. Oseba na dan vdiha 10 – 20 m3 zraka. Zaradi onesnaženja je na svetu 4,3 milijona prezgodnjih smrti.
Zunanji onesnažen zrak – možganska kap, ishemične bolezni srca, pljučni rak. Zunanji zrak je zastrupljen z PM10, NO2, O3, Co, SO2.
Onesnaževalci so promet, kurjava. Problem je iverka - formaldehid, ki se jo tudi kuri. V teh odpadkih pa so še svinec, kadmij, arzen. NO2 pa nastaja v kmetijstvu – živinoreji. Z amonijakom se onesnaži tudi voda.
Poleti nas draži tudi ozon, ki je sekundarno onesnaževalo. CO – ogljikov monoksid, SO2 – žveplov dioksid – sedaj ni več tako problematičen.
Delci so v primerjavi s človeškim lasom še veliko bolj drobni a rakotvorni. Najbolj so na udaru pljuča – respiratorni trakt. Delci velikosti 30 ostanejo v nosu, delci velikosti 10 ostanejo v zgornjih dihalnih poteh. Manjši od 2,5 pa pridejo v pljučne mešičke. Manjši od 1 pa pridejo tudi v krvni obtok (zamašitev žil). Čez vohalne poti pa pridejo tudi v možgane.
Trbovlje in Ljubljana že v začetku leta presežejo priporočene količine. Pirotehnika je tudi velik onesnaževalec. Ozon draži tudi oči. Sedaj je dosti poslabšanja astme. Lahko se zviša krvni tlak in poveča nevarnost infarkta.
Kako dobiti podatke? Za kronične bolezni je to pomembno. Na Googlu poiščemo ARSO – zavihek ZTAK – podatki delcev, koncentracije in napoved za naprej. Imamo veliko inverzijskih delcev. Za Sevnici ni posebej, je potrebna primerjava z Zagorjem in Novim mestom.
Posredovan bo link na U3 za ogled zbornika s podatki. Količine delcev 10 – 30 /m3 so že presežene vrednosti. Na agenciji se trudijo, da bi bili razpoložljivi podatki za vsako občino. Na Krvavcu je največji problem.
Čas prezračevanja je najprimernejši 6 -7 h in 13 - -16 h. Dejavnosti na prostem 9 – 13 h (to ne velja ob temperaturni inverziji). Prevetrenost pomaga, a je ni dovolj. Pozno popoldne so problematična domača kurišča.
Onesnažen notranji zrak
Pomembna je notranja oprema – iverka – formaldehid – izloča se v prostor. Benzen je tudi v pohištvu in povzroča enake težave. Radon se lahko sprošča v oblekah.
Ob vikendih je v vrtcih največ radona – 5 mon. Prepiha – zračenja je dovolj.
Kako lahko ukrepamo? 100 – 500 m od prometnice je največji problem. Pametno je poznati vire onesnaženja.
Pršila, svečke, spreji in vonjave – vse to ne rabimo.
Vprašenja
V španiji je velik hrup in onesnaženost. Rada se je vrnila v Slovenijo. Lahko smo srečni, da smo tu.
?Gnojevka – smrad in amonijak. Prekmurje je v tem problem.
Kurjenje kresov, trave na travnikih to je tudi onesnaževanje. To je potrebno zakonsko urediti.
Bolj opazimo onesnaženje vode kot zraka in se potem ne pobunimo.
?Letalsko onesnaženje – to je na globali ravni. Onesnažuje zgornje plasti iz visokimi koncentracijami.
? Umetni vonji – škodljivi v stanovanju. Potrošniki bi morali sami biti selektivni ob nakupu. aerosoli gredo direktno v pljuča.
Predlog njene agencije je dodati k vremenu čistost zraka. Važni so dobri vhodni podatki – promet, kurišča, ostalo in dober preračun. Onesnaževalci niso dolžni posredovati podatke. Lafarge ne da teh podatkov. Za notranji zrak se lahko le ozavešča ljudi.
Naravna sivka in rožmarin imata blagodejni učinek. Zračenje je najboljše.
Trupi iz iverke se sproščajo 2 leti.
Zelo dobro je ločeno zbiranje podatkov.
? Camtrails – raziskav ni. Smo vremensko občutljivi. Dež opere zrak, megla pa ni dobra.
Veliko temnih dni – depresija. To škropljenje, če je plansko- je škodljivo.
Padska dolina vpliva slabo tudi pri nas.
g. Kajfeževa – 2' globalnega segrevanja pomeni za nas 3,5'. to je zelo veliko. Segrevanje je problem za eko sistem.
? Deodoranti, parfumi – inšpekcijska kontrola je le delna. Svetuje se le minimalna uporaba.
? Slovenija je gorata – koliko gozdovi pripomorejo. Ocene so, da je ob gozdu onesnaženost bistveno manjša. Trend pa je da se v Ljubljani podirajo drevesa. V mestih bi morali imeti več zelenih površin.
? zrak je pomembnejši od vode a je manj podatkov za zrak. Vojko misli, da je pri nas sorazmerno čist zrak. 30% je naše možnosti za popravo zraka zase in za svoje okolje.
? sveče na grobu – zmanjševanje.
? iverka in ostale rakotvorne snovi – kakšen je njihov vpliv - z instituta - na ostalo gospodarstvo. Na žalost majhno, ker je vse politika. Smo majhni in njihov vpliv je zato tudi majhen.
Tudi za zunanji zrak se informatika počasi premika. Preteče po 20 let. Potrebno bo uporabiti elektronske medije. Poiskati moramo alternative z lesno industrijo da se obenem ne zmanjšujejo delovna mesta.
? Ob izpustih vode v Vrhovem pride do smradu. Se pogovarjajo z ministrstvom a je težko.
? Svetlobno onesnaženje – vpliva na motnje spanja. Nimamo melatonina. Otroci spijejo z računalniki in tablicami – zelo slabo.
Zapisala Nevenka Vahtar
