Doktorica Ana Krajnc: Spoznaj sebe in druge - 1. 12. 2015
Človek je družbeno bitje in medsebojni odnosi
Sedaj se dogaja močan egoizem že v osnovni šoli. Bogati se umikajo v osamo, revni pa se čutijo izključene. Čedalje bolj se zapiramo v svoj mikrosvet.
Človek ne more preživeti brez ljudi – je socialno bitje.
Biološko rojstvo (nosečnost) porod, začne dihati, se hraniti, odvajati.
Socialno rojstvo se začne pred 5. letom – nauči se, kako se pridobiva ljudi in se jih ob sebi ohranja.
Smo družbeno bitje – od tega je odvisno naše zdravje.
Da se učlovečimo, potrebujemo 5 let. Ob tebi so ljudje, ko delaš, kar je prav. Majhen otrok z jokom izrazi vse svoje potrebe. Spoznava, uči se, kaj je prav in kaj ne. Po reakcijah okolice spozna, kaj je prav.
Samica je bolj grozna od smrtne kazni, ker nimamo odziva drugih ljudi. Drugi ljudje so garancija, da bom preživel.
V Alpah se je razvilo jodlanje, kot potreba, da slišimo vsaj svoj odmev.
Ljudje imajo neko lepilo. Potrebujemo zrak – to potrebuje telo. Duša pa potrebuje ljudi, ki se ji odzivajo. Med ljudmi se počutimo varni, ljubljeni. Če tega čustva ni – moramo narediti nekaj hudega, da nas opazijo. Ko nekdo naredi kako hudo dejanje – terorizem – se vsi ukvarjajo z njim.
Ko se počutiš kot »nihče« - pomeni, da ne dobivaš pozornosti.
Kot študentka je hodila v vzgojne poboljševalnice. Nihče se ni vprašal, kdo je te mlade »pripeljal« v poboljševalnice. Niso dobivali pozitivne pozornosti, zato so se zatekli k negativni pozornosti.
»Moteči otrok« moti pouk – dobi kazen, sankcije. Mi s kaznijo damo samo negativno pozornost namesto pozitivne.
Razbremenitev otroka – družimo se, igrajmo se z njim.
Pri socialnem rojstvu nastane značaj in usoda. Postanemo kot odrasli, kot so bili naši starši. Že z imenom se v naše življenje vplete zgodba staršev.
Naša svoboda se začne, ko odkrijemo, da se življenjska zgodba spreminja:
Nesrečen otrok lahko preide v srečno odraslost (lahko je tudi obratno).
Naša duša diha v raztopini pozornosti drugih ljudi.
? Vojko – rojstvo otroka pred rojstvom - v nosečnosti – mama zelo pod stresom – to na otroka zelo vpliva.
Ko otrok komunicira z očmi, loči pozitivno in negativno. Človek je po naravi usmerjen k pozitivnemu. Težimo k dobrim doživetjem zaradi preživetja. Odnos je kvaliteten, če vsak lahko v odnosu pove kaj in kako kaj vidi, doživlja. Vsak vse vidi skozi svoj značaj.
Potrebe po aktualizaciji.
Potrebe po lepem – estetske.
Odkrivanje neznanega.
Spoštovanje in samospoštovanje.
Potreba po pripadnosti in ljubezni.
!!! Potreba po varnosti.
Fiziološka potreba. (to si lahko predstavljamo kot piramido potreb)
Abraham Maslow, ameriški psiholog – raziskoval
Maslow je potrebe razdelil na 4 osnovne oz. nižje (tj. tiste, ki so pomembne predvsem za človekovo preživetje) in 3 višje (potrebe po osnovni rasti). Glede na njihovo pomembnost jih je razvrstil v tako imenovano hierarhijo potreb.
Potrebe si od najnižje do najvišje sledijo v naslednjem vrstnem redu:
Osnovne potrebe, usmerjajo naše vedenje, saj so dejavne samo tako dolgo, dokler ne zadovoljimo potrebe. S tem ko jo zadovoljimo, se motiviranost za zadovoljitev te potrebe konča. Na ta način zadovoljimo predvsem fiziološke potrebe.
Šele, ko so zadovoljene fiziološke potrebe, se lahko uresničujejo psihološke. Ko posameznik napreduje po piramidi potreb, se prioriteta potreb prilagaja glede na trenutni nivo potreb. V primeru, da kasneje katera od potreb na nižjem nivoju ni zadovoljena, se tako posameznik začasno osredotoči na nezadovoljeno potrebo in le-tej določi prioriteto. Pri tem ne pade na nižji nivo potreb.
Ko se človek psihološko zlomi – umre, propade - Viktor Frankl kirurg, psihoterapevt,psiholog, psihiater, zdravnik in pedagog
Potrebe po aktualizaciji.
Zanimajo nas prirojene potrebe – te zadovoljujejo na različne načine.
Ravnajte se po svojih počutjih – čustvih.
Potreba po ljubezni, dojemanju in sprejemanju.
Če človeku odvzamemo osnovno samospoštovanje – znorijo. Ko najbolj potrebujejo ljudi, se od njih sami odmaknejo in umaknejo se tudi drugi.
Ne smemo si dopustiti, da so naše »posodice« čustev prazne. Ne jih zamenjati s sekundarnimi čustvi. Ko zamenjamo eno potrebo z podobno in se na zamenjavo navadimo. Vse več 60-letnikov naredi samomor, ker imajo premalo odnosov.
Odkrivanje neznanega (npr. begunci), se poraja strah, ker ne vemo, kaj se dogaja.
Mali princ – gojim vrtnico – ko jo spoznam, jo imam rad.
Neznano se nam mora razjasniti. Danes je toliko neznank in smo splošno preplašeni.
Potreba po lepem. Okolje moramo sproti predelovati v občutek lepega. Ko odkrijemo nekaj lepega, potešimo svoja čustva (mogoče vidimo tudi podrtijo, ki pa zadovolji našo dušo).
Moramo se samopotrjevati. Problem »mene doma nihče ne pohvali.« - potrebni smo pohvale, samopotrjevanja. Samopotrjujemo se pri drugih ljudeh.
En ali več odnosov.
Imamo prirojene psihosocialne potrebe, ne moremo se zadovoljiti le z enim odnosom. Potrebujemo več različnih odnosov. V vsakem se pridobi nekaj čustev.
To ustvarja čustvene zaloge:
Varnost – ljubezen – spoštovanje – socialna pripadnost – samouresničitev.
Pred zlorabo se moramo zaščititi – ne dovoliti krajo čustev.
Beata Bishop, ena vodilnih avtoritet na področju Gersonove terapije - psihoterapevtka po Jungu :
»Če ste v odnosu ki vas mori, ali v službi, ki jo ne marate – odidite – se da tudi brez tega preživeti.« Psihična zadovoljitev je zelo pomembna. V nasprotnem telo odpove.
Alice Mueller - napisala knjigo Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi
Telo zahteva odnos. Mi zavestno odpravljamo težave – telo tega ne zmore.
Francoska pisateljica ruskega rodu je pri enainosemdesetih letih zbrala spomine na lastno otroštvo -
Roman "Pridni sinko" je nastal iz potrebe po obračunu z očetom.
Borim se s tem, kaj so v mene stlačili starši.
Občutek krivde, ko naredite, kot hočete – prebudite krivdo v sebi. Preveč delamo, kar moramo in ne kar hočemo. Otrok želi čutiti, »da je doma«. Potrebujemo mir in uravnoteženost. Premalo poslušamo otroke. Oni pa »pozabijo«, kaj so želeli. Otroka »več ni«.
Božja zapoved – »spoštuj starše« - manjka »tiste, ki te razumejo«.
Možgani so drugo vesolje, ki je večje od prvobitnega.
Po zunanjih oblikah se prepozna otrokova čustva (človekova), ki jih moramo prepoznati.
S simboli, risbo – lahko izražamo svoja čustva (primeri slik otrok).
Če ne dobimo svojih potreb, pride do motenj, ki se stopnjujejo:
Čustvena motenost,
Vedenjska,
Izguba odnosov z ljudmi,
Sledi osamljenost in
Duševna bolezen.
Delamo »neumnosti« - za zadovoljitev potreb z nadomestki. Če imamo »čustveno sušo«, se moramo premakniti med ljudi. Mi moramo poskrbeti za otroka ali starejšega človeka in mu pomagati.
Primer:
»stanovanje polno smeti« - gospo so dali v dom, ker je podlegla depresiji. Stvari, ki jih je imela, so ji dajale občutek varnosti. Bila je brez odnosov. To pa lahko že prej preprečimo.
Risbica otroka – zvezdica – princeska z zvezdico in nagajiva umazana punčka – le čarobna zvezdica umazano punčko lahko reši ( resnično deklico), da bo princeska in ne zguba. Otroku dajmo zgodbo princeske!
Matematika 1 + 1 - ni vedno 2, je lahko karkoli, ko dodaš čustva. Ljudje zaradi svojega scenarija umirajo. Psiha odloči o zdravju, o miru in o vojnah.
Risbica – fantek: »ali bom hudiček, ali bom lep.«
Smo razpadajoča družba 21 stoletja.
Brezposelnost ni resnični problem. Družba ne spregleda profite novonastale družbe.
Brezžično pošiljanje misli – dva raziskovalca .
Danes ne potrebujemo sodobnih sužnjev, potrebujemo možgane.
»Govoreči maček« - risanka – bogastvo, ki ga je dalo celotno ozadje ljudi in nove tehnologije.
Poslušajmo pozitivne primere.
Vse to danes, kar je na predavanju, bi morali slišati otroci v osnovnih šolah.
Pomemben je človek in ne kapital. Še vedno nismo odkrili človeka kot vrednoto. S temi predavanji pride do »vulkana«, ki se skoraj »odpre« in pobegnejo s predavanja (ljudje, ki tega ne morejo dojeti, sprejeti).
Psihoterapija – predavanje – le ta je najboljša s prijatelji.
Zaradi svojih strahov(vas zažgali – ogenj, mrtvi –resnično doživetje) se je mame držala vsak trenutek.
Starši so mi dovolili delati napake, ker jih moram sama popraviti.
Zapisala Nevenka Vahtar
Sedaj se dogaja močan egoizem že v osnovni šoli. Bogati se umikajo v osamo, revni pa se čutijo izključene. Čedalje bolj se zapiramo v svoj mikrosvet.
Človek ne more preživeti brez ljudi – je socialno bitje.
Biološko rojstvo (nosečnost) porod, začne dihati, se hraniti, odvajati.
Socialno rojstvo se začne pred 5. letom – nauči se, kako se pridobiva ljudi in se jih ob sebi ohranja.
Smo družbeno bitje – od tega je odvisno naše zdravje.
Da se učlovečimo, potrebujemo 5 let. Ob tebi so ljudje, ko delaš, kar je prav. Majhen otrok z jokom izrazi vse svoje potrebe. Spoznava, uči se, kaj je prav in kaj ne. Po reakcijah okolice spozna, kaj je prav.
Samica je bolj grozna od smrtne kazni, ker nimamo odziva drugih ljudi. Drugi ljudje so garancija, da bom preživel.
V Alpah se je razvilo jodlanje, kot potreba, da slišimo vsaj svoj odmev.
Ljudje imajo neko lepilo. Potrebujemo zrak – to potrebuje telo. Duša pa potrebuje ljudi, ki se ji odzivajo. Med ljudmi se počutimo varni, ljubljeni. Če tega čustva ni – moramo narediti nekaj hudega, da nas opazijo. Ko nekdo naredi kako hudo dejanje – terorizem – se vsi ukvarjajo z njim.
Ko se počutiš kot »nihče« - pomeni, da ne dobivaš pozornosti.
Kot študentka je hodila v vzgojne poboljševalnice. Nihče se ni vprašal, kdo je te mlade »pripeljal« v poboljševalnice. Niso dobivali pozitivne pozornosti, zato so se zatekli k negativni pozornosti.
»Moteči otrok« moti pouk – dobi kazen, sankcije. Mi s kaznijo damo samo negativno pozornost namesto pozitivne.
Razbremenitev otroka – družimo se, igrajmo se z njim.
Pri socialnem rojstvu nastane značaj in usoda. Postanemo kot odrasli, kot so bili naši starši. Že z imenom se v naše življenje vplete zgodba staršev.
Naša svoboda se začne, ko odkrijemo, da se življenjska zgodba spreminja:
Nesrečen otrok lahko preide v srečno odraslost (lahko je tudi obratno).
Naša duša diha v raztopini pozornosti drugih ljudi.
? Vojko – rojstvo otroka pred rojstvom - v nosečnosti – mama zelo pod stresom – to na otroka zelo vpliva.
Ko otrok komunicira z očmi, loči pozitivno in negativno. Človek je po naravi usmerjen k pozitivnemu. Težimo k dobrim doživetjem zaradi preživetja. Odnos je kvaliteten, če vsak lahko v odnosu pove kaj in kako kaj vidi, doživlja. Vsak vse vidi skozi svoj značaj.
Potrebe po aktualizaciji.
Potrebe po lepem – estetske.
Odkrivanje neznanega.
Spoštovanje in samospoštovanje.
Potreba po pripadnosti in ljubezni.
!!! Potreba po varnosti.
Fiziološka potreba. (to si lahko predstavljamo kot piramido potreb)
Abraham Maslow, ameriški psiholog – raziskoval
Maslow je potrebe razdelil na 4 osnovne oz. nižje (tj. tiste, ki so pomembne predvsem za človekovo preživetje) in 3 višje (potrebe po osnovni rasti). Glede na njihovo pomembnost jih je razvrstil v tako imenovano hierarhijo potreb.
Potrebe si od najnižje do najvišje sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- fiziološke potrebe (potrebe po hrani, vodi, kisiku, počitku, spolnosti, gibanju itd.)
- potrebe po varnosti (potreba po psihični, socialni varnosti itd.)
- potrebe po pripadanju in ljubezni (izražanje naklonjenosti, sprjemanje in izražanje ljubezni, zaupanje v druge itd.)
- potrebe po ugledu, spoštovanju (da bi bili od drugih deležni pozornosti, spoštovanja, pomembnosti, slave itd.)
- kognitivne potrebe (potrebe po znanju, razumevanju,raziskovanju, radovednosti itd.)
- estetske potrebe (potrebe po lepoti, simetriji, umetnosti)
- samoaktualizacija (potrebe po uresničitvi potencialov - človek naj bi postal to, kar lahko postane)
Osnovne potrebe, usmerjajo naše vedenje, saj so dejavne samo tako dolgo, dokler ne zadovoljimo potrebe. S tem ko jo zadovoljimo, se motiviranost za zadovoljitev te potrebe konča. Na ta način zadovoljimo predvsem fiziološke potrebe.
Šele, ko so zadovoljene fiziološke potrebe, se lahko uresničujejo psihološke. Ko posameznik napreduje po piramidi potreb, se prioriteta potreb prilagaja glede na trenutni nivo potreb. V primeru, da kasneje katera od potreb na nižjem nivoju ni zadovoljena, se tako posameznik začasno osredotoči na nezadovoljeno potrebo in le-tej določi prioriteto. Pri tem ne pade na nižji nivo potreb.
Ko se človek psihološko zlomi – umre, propade - Viktor Frankl kirurg, psihoterapevt,psiholog, psihiater, zdravnik in pedagog
Potrebe po aktualizaciji.
Zanimajo nas prirojene potrebe – te zadovoljujejo na različne načine.
Ravnajte se po svojih počutjih – čustvih.
Potreba po ljubezni, dojemanju in sprejemanju.
Če človeku odvzamemo osnovno samospoštovanje – znorijo. Ko najbolj potrebujejo ljudi, se od njih sami odmaknejo in umaknejo se tudi drugi.
Ne smemo si dopustiti, da so naše »posodice« čustev prazne. Ne jih zamenjati s sekundarnimi čustvi. Ko zamenjamo eno potrebo z podobno in se na zamenjavo navadimo. Vse več 60-letnikov naredi samomor, ker imajo premalo odnosov.
Odkrivanje neznanega (npr. begunci), se poraja strah, ker ne vemo, kaj se dogaja.
Mali princ – gojim vrtnico – ko jo spoznam, jo imam rad.
Neznano se nam mora razjasniti. Danes je toliko neznank in smo splošno preplašeni.
Potreba po lepem. Okolje moramo sproti predelovati v občutek lepega. Ko odkrijemo nekaj lepega, potešimo svoja čustva (mogoče vidimo tudi podrtijo, ki pa zadovolji našo dušo).
Moramo se samopotrjevati. Problem »mene doma nihče ne pohvali.« - potrebni smo pohvale, samopotrjevanja. Samopotrjujemo se pri drugih ljudeh.
En ali več odnosov.
Imamo prirojene psihosocialne potrebe, ne moremo se zadovoljiti le z enim odnosom. Potrebujemo več različnih odnosov. V vsakem se pridobi nekaj čustev.
To ustvarja čustvene zaloge:
Varnost – ljubezen – spoštovanje – socialna pripadnost – samouresničitev.
Pred zlorabo se moramo zaščititi – ne dovoliti krajo čustev.
Beata Bishop, ena vodilnih avtoritet na področju Gersonove terapije - psihoterapevtka po Jungu :
»Če ste v odnosu ki vas mori, ali v službi, ki jo ne marate – odidite – se da tudi brez tega preživeti.« Psihična zadovoljitev je zelo pomembna. V nasprotnem telo odpove.
Alice Mueller - napisala knjigo Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi
Telo zahteva odnos. Mi zavestno odpravljamo težave – telo tega ne zmore.
Francoska pisateljica ruskega rodu je pri enainosemdesetih letih zbrala spomine na lastno otroštvo -
Roman "Pridni sinko" je nastal iz potrebe po obračunu z očetom.
Borim se s tem, kaj so v mene stlačili starši.
Občutek krivde, ko naredite, kot hočete – prebudite krivdo v sebi. Preveč delamo, kar moramo in ne kar hočemo. Otrok želi čutiti, »da je doma«. Potrebujemo mir in uravnoteženost. Premalo poslušamo otroke. Oni pa »pozabijo«, kaj so želeli. Otroka »več ni«.
Božja zapoved – »spoštuj starše« - manjka »tiste, ki te razumejo«.
Možgani so drugo vesolje, ki je večje od prvobitnega.
Po zunanjih oblikah se prepozna otrokova čustva (človekova), ki jih moramo prepoznati.
S simboli, risbo – lahko izražamo svoja čustva (primeri slik otrok).
Če ne dobimo svojih potreb, pride do motenj, ki se stopnjujejo:
Čustvena motenost,
Vedenjska,
Izguba odnosov z ljudmi,
Sledi osamljenost in
Duševna bolezen.
Delamo »neumnosti« - za zadovoljitev potreb z nadomestki. Če imamo »čustveno sušo«, se moramo premakniti med ljudi. Mi moramo poskrbeti za otroka ali starejšega človeka in mu pomagati.
Primer:
»stanovanje polno smeti« - gospo so dali v dom, ker je podlegla depresiji. Stvari, ki jih je imela, so ji dajale občutek varnosti. Bila je brez odnosov. To pa lahko že prej preprečimo.
Risbica otroka – zvezdica – princeska z zvezdico in nagajiva umazana punčka – le čarobna zvezdica umazano punčko lahko reši ( resnično deklico), da bo princeska in ne zguba. Otroku dajmo zgodbo princeske!
Matematika 1 + 1 - ni vedno 2, je lahko karkoli, ko dodaš čustva. Ljudje zaradi svojega scenarija umirajo. Psiha odloči o zdravju, o miru in o vojnah.
Risbica – fantek: »ali bom hudiček, ali bom lep.«
Smo razpadajoča družba 21 stoletja.
Brezposelnost ni resnični problem. Družba ne spregleda profite novonastale družbe.
Brezžično pošiljanje misli – dva raziskovalca .
Danes ne potrebujemo sodobnih sužnjev, potrebujemo možgane.
»Govoreči maček« - risanka – bogastvo, ki ga je dalo celotno ozadje ljudi in nove tehnologije.
Poslušajmo pozitivne primere.
Vse to danes, kar je na predavanju, bi morali slišati otroci v osnovnih šolah.
Pomemben je človek in ne kapital. Še vedno nismo odkrili človeka kot vrednoto. S temi predavanji pride do »vulkana«, ki se skoraj »odpre« in pobegnejo s predavanja (ljudje, ki tega ne morejo dojeti, sprejeti).
Psihoterapija – predavanje – le ta je najboljša s prijatelji.
Zaradi svojih strahov(vas zažgali – ogenj, mrtvi –resnično doživetje) se je mame držala vsak trenutek.
Starši so mi dovolili delati napake, ker jih moram sama popraviti.
Zapisala Nevenka Vahtar