Dr. Božidar Jezernik: Kava in kavarne - 28. 1. 2014
Božidar Jezernik
Antropolog, dekan filozofske fakultete, zanima ga kulturna dediščina zadnjih 500let. Napisal veliko knjig.
Najstarejši dokument iz 1511 leta. V Meki, na predvečer prerokovega rojstva je skupina moških pila kavo iz enega kozarca (kot je še vedno ponekod pri nas navada za pitje vina). Sklicali so pravnike, zdravnike, teologe, če je to primerno in so jo prepovedali. Takih prepovedi je bilo v tistem času več. Koran prepoveduje vino, a tavern niso zapirali. Motilo jih je pri kavi, da se trezni ljudje pogovarjajo o resnih zadevah, kar je lahko nevarno. Kavarne so zato želeli zapirati, saj so bile središče lepega govorjenja in umetnosti.
Kava se uživa na poseben način. V kavi je veliko gošče in je vroča in brez sladkorja in brez mleka. Za vročo kavo si vzameš čas. Kavarne so bile zbirališča za pogovarjanje – pomembna institucija, kot konkurenca džamiji, ki je bila za pogovore le o cerkvenih temah, koranu. Kavarne pa so bile za moške od kralja do pastirja. Pri muslimanih je pomembno gostoljubje, ki pa ga sedaj ni bilo potrebno več početi doma. Lahko si povabil v kavarno, ki je postregla tudi prigrizek. Kavarne so se hitro širile.
Zahod spozna kavarne s potovanj na vzhod. Kava jih je spominjala na hudiča in je zato hudičev proizvod – hudičeva pijača – črna. Hoteli so jo prepovedati, a jo je papež najprej poizkusil in mu je bila všeč, zato je ni prepovedal.
V 18.stol. so jo imeli prosvetljenci za budnost in zbranost.
Anekdota: Voltaire je popil po 30 skodelic na dan. Potekala je tudi razprava, ali je kava zdravilo ali strup. Na to odgovori Voltaire – Pijem jo že 60 let, pa sem še živ – torej je to zelo počasen strup.
Še ena: bila sta dvojčka Kava in Čaj, ki sta nekaj zakrivila in sta dobila kazen, da morata vsak spiti po skodelico na dan pol leta – Kava – kavo in Čaj – čaj. Določili so tudi komisijo, ki bo to preverjala. Pa je umrl prvi iz komisije, pa drugi in postopno vsi, ki so ju kontrolirali, a onadva sta veselo živela naprej in tudi pila kavo in čaj.
Tudi Valvazor je menil, da je kava škodljiva. Kava naj bi moške delala jalove in za seks nezainteresirane.
V 19.stol. se z industrijsko revolucijo zgodi kava kot napitek za boljšo budnost in zbranost pri delu. S kavo se osvežiš, s pivom pa si neprimeren za delo pri stroju.
V 20. Stol. Je že kot nujni del življenja in si jo nekateri začnejo prilaščati. Evropejci se gredo, kje je bila najstarejša kavarna. italijani, da v Benetkah, francozi v Marseju, angleži v Oxfordu. A so bile ustanovljene 100 let kasneje kot v Bagdadu, Beogradu in Sarajevu, Skopju.
1. tema – odkrili so jo v arabskem svetu.
2. tema – problem ekologije, ki se ob kavi pojavlja
Ranwolf – nemški zdravnik leta 1582 prvič omeni kavo, ki je gojena v Jemnu in so jo razvažali po arabskem – muslimanskem svetu. Prodajali so jo le praženo. Surova zrna so bila varovana, prav tako sadike, da je to ostala državna skrivnost. Od kave je bil dohodek državnega pomena. Med derviši je to postala pomembna in popularna pijača. Osmanska vojska (ni prav turška, ker Turkov do Ata Turka ni bilo. On je bil ponosen na svoje ime Turk in iz ljubezni do njega se narod kasneje preimenuje v turke),ki se je širila po svetu, je za pohode potrebovala budnost in so pili veliko kave.
Kako so jo odkrili? Pastir Kalvij je pasel svoje koze na divjih grmih kavovca in opazil, da jih imajo kozli še posebno radi, da postanejo zelo živahni in naskakujejo kar naprej koze.
To zgodbo je izvedel na letalu od gospoda s katerim sta bila sama v ogromnem letalu in je le ta imel na kolenih koran, ki ga vsaj 1x na mesec prebere. Ko pa je v Frankfurtu izstopil, je dal namesto arabske čepice na glavo bejzbolsko kapo in šel dalje kot Evropejec. Tako so oni mislili, da je kava afrodiziak. Tudi zdravilne lastnosti ji pripisujejo .
Poveljnik Osmanske vojske Mustafa je pred Dunajem upal, da bo po osvojitvi mesta on glavni v mestu in je vojski zaukazal, da se mesto le oblega in ne napade in uniči, oropa. A Dunaja niso osvojili in so se morali hitro umakniti. Mustafa, je bil zato potem obglavljen. Pred Dunajem pa so ostali svileni šotori in polno kave, ki so jo kot neuporabno začeli žgati. A je le prišel nekdo, ki je kavo poznal – Frančišek Kočitski in odpre na Dunaju lokal –1. kavarno »Pri plavi flaški« – ki še obstoja. Melanž je Dunajska kava – precejena z malo mleka. Pekarica Cecilija Krap pa je za lokal pekla pecivo za h kavi.
Pokaže sliko derviša, ki je v bistvu iz arabskih črk – lepa in zanimiva. Dervišev je bilo veliko vrst – bili so bolj posvetni župniki – sufiji. Brali, ponavljali so po 99 x 99 epitafov Alaha – ni jih smeli biti ne več ne manj – zato je bila potrebna zbranost. Nisi smel pasti v trans. To je bilo za odpiranje transcendentalnosti. Tako so se navadili piti kavo.
Pokaže nekaj slik vrčev za kavo. Tudi nekaj slik pivcev kave, ki niso nič delali - le občudovali so samo lepoto sveta. Drobili so jo v možnarju. Mlinčki naših babic so zahodna iznajdba.
Padova ima kavarne in sem so zahajali tudi slovenski študentje, ki so jo prinesli k nam.
Od leta 1550 ima Istambul veliko število kavarn. Pomemben je pogled na Bospor. Nekatere kavarne so tako rekoč nad vodo. Tu so se zbirali le poročeni in starejši moški – imeli so svoja stalna mesta. Ob obali Bosporja niso nikoli zapirali kavarn. Osman Hamdi, Hamdi Bej – takrat se je v kavarnah igral ob pitju kave še šah.
Ženske niso smele piti kavo v kavarnah. So jo pa pile doma in mož jim jo je moral zagotoviti v dovolj velikih količinah. Tudi, ko je šel prosit fant njene starše za roko izvoljenke, je najprej podaril dovolj kave, da je bila snubitev uspešna. Premali kave v hiši je bil lahko tudi razlog za ločitev.
Tudi v Evropi do 1. Svet. Vojne ženske niso smele piti kavo v kavarnah.
V muslimanskem svetu – v 2. Pol. 19.stol. pa tudi pri nas – so hodili na delo, da so dobili kavo. Ta običaj iz mestnega življenja so si želeli tudi vaščani. V začetku pa niso znali kuhati kavo in so jo kot fižol. Žal pa se ni zmehčala tudi ne, ko je povrela vsa voda.
Za vmes radeški primer: zdravnik dr. Matko Karel je že poznal in uporabljal kavo. Ko pa je šel po hišnih obiskih kmetom, je imel s seboj cela zrna kave. Šel je pogledati domačega gospodarja. Ko je prišel v hišo je dal zrnje gospodinji, naj mu skuha kavo. Pogledal je gospodarja in pisal recepte, kave pa od nikoder. Ko povpraša, pa dobi odgovor, da so zrna še vedno trda.
V kavarni si sedaj dobil na zahodu 2 kocki sladkorja. Tako je fant shranil po eno kocko in uporabil le eno, da je več prihranjenih kock podaril bodočima tastu in tašči, da je dobil hčerko.
»Tisti, ki se ne zna ničemur odreči, za nas ni dober« - to je pravi kapitalizem.
V kavarne je prišel biljard kot simbol civilizacije.
V Bosni postane bosanska turška kava popularna – tu se najbolšo skuha – in hodijo sem turisti. Še sedaj imajo v kavarnah pevke in plesalke bolj sumljivih nazorov. Še posebno je to v Sarajevu in Skopju. Pisatelj Vest piše o tem.
Turki so imeli hareme. Čeprav mnogi govorijo o tem, pa so bile to popolnoma zaprte skupnosti.
Na Arabskem polotoku je kava doma.
Starbucks pa so postale kavarne (Kot je za hrano Mc'Donalds). V teh lokalih veš, kakšno kavo in pecivo dobiš. Na trgu so s svojo prisotnostjo zelo agresivni. Pojavili so se tudi v Meki.
Mi smo med turško in italijansko kavo.
Arabija sedaj ogromno gradi. Nekoč ni smelo biti nič višje od minaretov v Meki. Sedaj pa so tudi okrog tega svetišča ogromni hoteli le za muslimane z nam neverjetnimi cenami.
Oman je ena od najbolj vernih držav in imajo sedaj Starbuchs kavarne (židovska družina) – simbol morska deklica. Simbol so z leti večkrat posodabljali in sedaj nekateri razmišljajo, da bi se morala spremeniti v muslimanko z burko. Glede na poenostavljanje simbola, pa se bo leta 2041 po predvidenjih iz kroga simbol izgubil. Po Libanonu in Egiptu te kavarne razbijajo.
V 20.stol. je zastopanost pridelave kave – najprej Brazilija, pa Vijetnam, indonezija, kolumbija, Etijopija, Honduras in Indija. Proizvodnja kave je takoj za nafto. S to pridelavo se preživlja več 10 milionov prebivalcev. Sedaj so jih prehiteli v dobičku s sladkimi pijačami – a la Cocacola. Delež čaja narašča in lahko prehiti kavo.
V Vietnam je prišla kava s francozi. Tradicionalna pridelava je v tropih. Visokorasla drevesa delajo senco niskim kavovcem. Ta pridelava je skromnejša, a ohranja zemljo – je eko. Ptice so poskrbele za škodljivce. V tropih je ogromno vrst ptic(1000). Kava potrebuje 20'C in veliko vlage. Anglija je imala prvo svojo kavo iz Cejlona, kjer pa je liste popadla uš in so drevesa propadla.
Zemljevid sveta pokaže, kje se in je možno pridelovanje kave – tropi in poraba kave, ki je največja izven tega področja. Finska vodi po porabi kave na prebivalca z 12 kg. Slovenija je na 13 mestu z 5,8 kg.
Vijetnam uporablja za pridelavo sončno metodo. Poraba ogromne količine vode.za škodljivce uporabljajo kemikalije – strupi ogromno pesticidov in umetnih gnojil – zato ni več naravnih pomagačev – ptic. Populacija ptic padla na tem področju za 20%. Zemlja –je izžeta, prazna, uničena – velik problem v Braziliji, Kolumbiji, »kava - robusta« Vietnam. Kvalitetnejše so arabske kave.
Kava je postala iskana in so jo začeli gojiti: izsekavanje gozda, posaditev kavovcev, 4 leta, da začne roditi in po 7 letih je maksimalni pridelek. Ko je na svetu prišlo do maksimalnega pridelka, pa so države kavo požgale, ker je prišlo do prevelike količine na trgu, ki je izničila ceno. Ob propadih pridelave na nasadih, so se delavci brez dela preselili v predmestja velemest - favele, kjer životarijo.
1 kavna skodelica le za pridelavo kave porabi 140 l vode – ni všteta voda v kavi in pomivanje.
Kava ne mara pretoplo, zato jo sedaj s segrevanjem okolja, selijo na višje ležeče predele, ki pa jih bo zmanjkalo. To je že problem v Ugandi.
Etijopija – pokrajina Mocca – je izvorna domovina kave.
Ob čedalje več sušah je katastrofa ta ogromna poraba vode za pridelavo kave.
Sedaj se plačuje skodelica kave 1 – 2 eur. Z vsemi striški pa je realna cena 10 eur. Stroški sociale in uničena zemlja so resni. Če bodo to pokrivale le proizvajalke kave, bo to naenkrat problem ekonomskih beguncev.
Starbuchs si sedaj ustvarja monopol in začenja z osvajanjem Kitajske. Mi kave spijemo po več skodelic. Če jo Kitajci le po eno, je to nepredstavljiva količina in še bolj nepredstavljiva količina vode, ki je kot voda uničena za le kavo.
Poljska pred 20 leti ni poznala kave. So bili močnejši pivci čaja kot Angleži. Sedaj imajo izvrstno kavo.
Sedaj je vprašanje ali bodo Kitajci »vstopili v kavarno«. Sedaj še gledajo mimo.
Kavarna je sinonim za komunikacijo – sedaj je okrogla miza v kavarni za 12 ljudi z internetom namenjena za družbo, ki ima kavo, prigrizek in vsak svoj računalnik prek katerega se pogovarja s »prijatelji«. Omizje je na zanima. To je pri Starbuchsu – h kavi prigrizek in hotspot – internet.
Starbuchs so pravzaprav začeli trije – prof. književnosti in 2 angleščine – so začeli v Ameriki. Neki podjetnik je to odkupil in sedaj širi po svetu. Kapitalsko so izredno močni, saj je kapital registriran na Kajmanskih otokih in so brez davka. Ciudad de Mexico – mesto v katerem se dobi vsa hrana – 200 tržnic samo za žuželke, insekte. Vsi pa so šli jest k Mc'Donaldsu, ker vedo, kaj bodo dejansko dobili. Čeprav je bil kongres antropologov hrane, niso izprobali lokalne novosti, posebnosti.
Povzetek
Nevenka Vahtar
Antropolog, dekan filozofske fakultete, zanima ga kulturna dediščina zadnjih 500let. Napisal veliko knjig.
Najstarejši dokument iz 1511 leta. V Meki, na predvečer prerokovega rojstva je skupina moških pila kavo iz enega kozarca (kot je še vedno ponekod pri nas navada za pitje vina). Sklicali so pravnike, zdravnike, teologe, če je to primerno in so jo prepovedali. Takih prepovedi je bilo v tistem času več. Koran prepoveduje vino, a tavern niso zapirali. Motilo jih je pri kavi, da se trezni ljudje pogovarjajo o resnih zadevah, kar je lahko nevarno. Kavarne so zato želeli zapirati, saj so bile središče lepega govorjenja in umetnosti.
Kava se uživa na poseben način. V kavi je veliko gošče in je vroča in brez sladkorja in brez mleka. Za vročo kavo si vzameš čas. Kavarne so bile zbirališča za pogovarjanje – pomembna institucija, kot konkurenca džamiji, ki je bila za pogovore le o cerkvenih temah, koranu. Kavarne pa so bile za moške od kralja do pastirja. Pri muslimanih je pomembno gostoljubje, ki pa ga sedaj ni bilo potrebno več početi doma. Lahko si povabil v kavarno, ki je postregla tudi prigrizek. Kavarne so se hitro širile.
Zahod spozna kavarne s potovanj na vzhod. Kava jih je spominjala na hudiča in je zato hudičev proizvod – hudičeva pijača – črna. Hoteli so jo prepovedati, a jo je papež najprej poizkusil in mu je bila všeč, zato je ni prepovedal.
V 18.stol. so jo imeli prosvetljenci za budnost in zbranost.
Anekdota: Voltaire je popil po 30 skodelic na dan. Potekala je tudi razprava, ali je kava zdravilo ali strup. Na to odgovori Voltaire – Pijem jo že 60 let, pa sem še živ – torej je to zelo počasen strup.
Še ena: bila sta dvojčka Kava in Čaj, ki sta nekaj zakrivila in sta dobila kazen, da morata vsak spiti po skodelico na dan pol leta – Kava – kavo in Čaj – čaj. Določili so tudi komisijo, ki bo to preverjala. Pa je umrl prvi iz komisije, pa drugi in postopno vsi, ki so ju kontrolirali, a onadva sta veselo živela naprej in tudi pila kavo in čaj.
Tudi Valvazor je menil, da je kava škodljiva. Kava naj bi moške delala jalove in za seks nezainteresirane.
V 19.stol. se z industrijsko revolucijo zgodi kava kot napitek za boljšo budnost in zbranost pri delu. S kavo se osvežiš, s pivom pa si neprimeren za delo pri stroju.
V 20. Stol. Je že kot nujni del življenja in si jo nekateri začnejo prilaščati. Evropejci se gredo, kje je bila najstarejša kavarna. italijani, da v Benetkah, francozi v Marseju, angleži v Oxfordu. A so bile ustanovljene 100 let kasneje kot v Bagdadu, Beogradu in Sarajevu, Skopju.
1. tema – odkrili so jo v arabskem svetu.
2. tema – problem ekologije, ki se ob kavi pojavlja
Ranwolf – nemški zdravnik leta 1582 prvič omeni kavo, ki je gojena v Jemnu in so jo razvažali po arabskem – muslimanskem svetu. Prodajali so jo le praženo. Surova zrna so bila varovana, prav tako sadike, da je to ostala državna skrivnost. Od kave je bil dohodek državnega pomena. Med derviši je to postala pomembna in popularna pijača. Osmanska vojska (ni prav turška, ker Turkov do Ata Turka ni bilo. On je bil ponosen na svoje ime Turk in iz ljubezni do njega se narod kasneje preimenuje v turke),ki se je širila po svetu, je za pohode potrebovala budnost in so pili veliko kave.
Kako so jo odkrili? Pastir Kalvij je pasel svoje koze na divjih grmih kavovca in opazil, da jih imajo kozli še posebno radi, da postanejo zelo živahni in naskakujejo kar naprej koze.
To zgodbo je izvedel na letalu od gospoda s katerim sta bila sama v ogromnem letalu in je le ta imel na kolenih koran, ki ga vsaj 1x na mesec prebere. Ko pa je v Frankfurtu izstopil, je dal namesto arabske čepice na glavo bejzbolsko kapo in šel dalje kot Evropejec. Tako so oni mislili, da je kava afrodiziak. Tudi zdravilne lastnosti ji pripisujejo .
Poveljnik Osmanske vojske Mustafa je pred Dunajem upal, da bo po osvojitvi mesta on glavni v mestu in je vojski zaukazal, da se mesto le oblega in ne napade in uniči, oropa. A Dunaja niso osvojili in so se morali hitro umakniti. Mustafa, je bil zato potem obglavljen. Pred Dunajem pa so ostali svileni šotori in polno kave, ki so jo kot neuporabno začeli žgati. A je le prišel nekdo, ki je kavo poznal – Frančišek Kočitski in odpre na Dunaju lokal –1. kavarno »Pri plavi flaški« – ki še obstoja. Melanž je Dunajska kava – precejena z malo mleka. Pekarica Cecilija Krap pa je za lokal pekla pecivo za h kavi.
Pokaže sliko derviša, ki je v bistvu iz arabskih črk – lepa in zanimiva. Dervišev je bilo veliko vrst – bili so bolj posvetni župniki – sufiji. Brali, ponavljali so po 99 x 99 epitafov Alaha – ni jih smeli biti ne več ne manj – zato je bila potrebna zbranost. Nisi smel pasti v trans. To je bilo za odpiranje transcendentalnosti. Tako so se navadili piti kavo.
Pokaže nekaj slik vrčev za kavo. Tudi nekaj slik pivcev kave, ki niso nič delali - le občudovali so samo lepoto sveta. Drobili so jo v možnarju. Mlinčki naših babic so zahodna iznajdba.
Padova ima kavarne in sem so zahajali tudi slovenski študentje, ki so jo prinesli k nam.
Od leta 1550 ima Istambul veliko število kavarn. Pomemben je pogled na Bospor. Nekatere kavarne so tako rekoč nad vodo. Tu so se zbirali le poročeni in starejši moški – imeli so svoja stalna mesta. Ob obali Bosporja niso nikoli zapirali kavarn. Osman Hamdi, Hamdi Bej – takrat se je v kavarnah igral ob pitju kave še šah.
Ženske niso smele piti kavo v kavarnah. So jo pa pile doma in mož jim jo je moral zagotoviti v dovolj velikih količinah. Tudi, ko je šel prosit fant njene starše za roko izvoljenke, je najprej podaril dovolj kave, da je bila snubitev uspešna. Premali kave v hiši je bil lahko tudi razlog za ločitev.
Tudi v Evropi do 1. Svet. Vojne ženske niso smele piti kavo v kavarnah.
V muslimanskem svetu – v 2. Pol. 19.stol. pa tudi pri nas – so hodili na delo, da so dobili kavo. Ta običaj iz mestnega življenja so si želeli tudi vaščani. V začetku pa niso znali kuhati kavo in so jo kot fižol. Žal pa se ni zmehčala tudi ne, ko je povrela vsa voda.
Za vmes radeški primer: zdravnik dr. Matko Karel je že poznal in uporabljal kavo. Ko pa je šel po hišnih obiskih kmetom, je imel s seboj cela zrna kave. Šel je pogledati domačega gospodarja. Ko je prišel v hišo je dal zrnje gospodinji, naj mu skuha kavo. Pogledal je gospodarja in pisal recepte, kave pa od nikoder. Ko povpraša, pa dobi odgovor, da so zrna še vedno trda.
V kavarni si sedaj dobil na zahodu 2 kocki sladkorja. Tako je fant shranil po eno kocko in uporabil le eno, da je več prihranjenih kock podaril bodočima tastu in tašči, da je dobil hčerko.
»Tisti, ki se ne zna ničemur odreči, za nas ni dober« - to je pravi kapitalizem.
V kavarne je prišel biljard kot simbol civilizacije.
V Bosni postane bosanska turška kava popularna – tu se najbolšo skuha – in hodijo sem turisti. Še sedaj imajo v kavarnah pevke in plesalke bolj sumljivih nazorov. Še posebno je to v Sarajevu in Skopju. Pisatelj Vest piše o tem.
Turki so imeli hareme. Čeprav mnogi govorijo o tem, pa so bile to popolnoma zaprte skupnosti.
Na Arabskem polotoku je kava doma.
Starbucks pa so postale kavarne (Kot je za hrano Mc'Donalds). V teh lokalih veš, kakšno kavo in pecivo dobiš. Na trgu so s svojo prisotnostjo zelo agresivni. Pojavili so se tudi v Meki.
Mi smo med turško in italijansko kavo.
Arabija sedaj ogromno gradi. Nekoč ni smelo biti nič višje od minaretov v Meki. Sedaj pa so tudi okrog tega svetišča ogromni hoteli le za muslimane z nam neverjetnimi cenami.
Oman je ena od najbolj vernih držav in imajo sedaj Starbuchs kavarne (židovska družina) – simbol morska deklica. Simbol so z leti večkrat posodabljali in sedaj nekateri razmišljajo, da bi se morala spremeniti v muslimanko z burko. Glede na poenostavljanje simbola, pa se bo leta 2041 po predvidenjih iz kroga simbol izgubil. Po Libanonu in Egiptu te kavarne razbijajo.
V 20.stol. je zastopanost pridelave kave – najprej Brazilija, pa Vijetnam, indonezija, kolumbija, Etijopija, Honduras in Indija. Proizvodnja kave je takoj za nafto. S to pridelavo se preživlja več 10 milionov prebivalcev. Sedaj so jih prehiteli v dobičku s sladkimi pijačami – a la Cocacola. Delež čaja narašča in lahko prehiti kavo.
V Vietnam je prišla kava s francozi. Tradicionalna pridelava je v tropih. Visokorasla drevesa delajo senco niskim kavovcem. Ta pridelava je skromnejša, a ohranja zemljo – je eko. Ptice so poskrbele za škodljivce. V tropih je ogromno vrst ptic(1000). Kava potrebuje 20'C in veliko vlage. Anglija je imala prvo svojo kavo iz Cejlona, kjer pa je liste popadla uš in so drevesa propadla.
Zemljevid sveta pokaže, kje se in je možno pridelovanje kave – tropi in poraba kave, ki je največja izven tega področja. Finska vodi po porabi kave na prebivalca z 12 kg. Slovenija je na 13 mestu z 5,8 kg.
Vijetnam uporablja za pridelavo sončno metodo. Poraba ogromne količine vode.za škodljivce uporabljajo kemikalije – strupi ogromno pesticidov in umetnih gnojil – zato ni več naravnih pomagačev – ptic. Populacija ptic padla na tem področju za 20%. Zemlja –je izžeta, prazna, uničena – velik problem v Braziliji, Kolumbiji, »kava - robusta« Vietnam. Kvalitetnejše so arabske kave.
Kava je postala iskana in so jo začeli gojiti: izsekavanje gozda, posaditev kavovcev, 4 leta, da začne roditi in po 7 letih je maksimalni pridelek. Ko je na svetu prišlo do maksimalnega pridelka, pa so države kavo požgale, ker je prišlo do prevelike količine na trgu, ki je izničila ceno. Ob propadih pridelave na nasadih, so se delavci brez dela preselili v predmestja velemest - favele, kjer životarijo.
1 kavna skodelica le za pridelavo kave porabi 140 l vode – ni všteta voda v kavi in pomivanje.
Kava ne mara pretoplo, zato jo sedaj s segrevanjem okolja, selijo na višje ležeče predele, ki pa jih bo zmanjkalo. To je že problem v Ugandi.
Etijopija – pokrajina Mocca – je izvorna domovina kave.
Ob čedalje več sušah je katastrofa ta ogromna poraba vode za pridelavo kave.
Sedaj se plačuje skodelica kave 1 – 2 eur. Z vsemi striški pa je realna cena 10 eur. Stroški sociale in uničena zemlja so resni. Če bodo to pokrivale le proizvajalke kave, bo to naenkrat problem ekonomskih beguncev.
Starbuchs si sedaj ustvarja monopol in začenja z osvajanjem Kitajske. Mi kave spijemo po več skodelic. Če jo Kitajci le po eno, je to nepredstavljiva količina in še bolj nepredstavljiva količina vode, ki je kot voda uničena za le kavo.
Poljska pred 20 leti ni poznala kave. So bili močnejši pivci čaja kot Angleži. Sedaj imajo izvrstno kavo.
Sedaj je vprašanje ali bodo Kitajci »vstopili v kavarno«. Sedaj še gledajo mimo.
Kavarna je sinonim za komunikacijo – sedaj je okrogla miza v kavarni za 12 ljudi z internetom namenjena za družbo, ki ima kavo, prigrizek in vsak svoj računalnik prek katerega se pogovarja s »prijatelji«. Omizje je na zanima. To je pri Starbuchsu – h kavi prigrizek in hotspot – internet.
Starbuchs so pravzaprav začeli trije – prof. književnosti in 2 angleščine – so začeli v Ameriki. Neki podjetnik je to odkupil in sedaj širi po svetu. Kapitalsko so izredno močni, saj je kapital registriran na Kajmanskih otokih in so brez davka. Ciudad de Mexico – mesto v katerem se dobi vsa hrana – 200 tržnic samo za žuželke, insekte. Vsi pa so šli jest k Mc'Donaldsu, ker vedo, kaj bodo dejansko dobili. Čeprav je bil kongres antropologov hrane, niso izprobali lokalne novosti, posebnosti.
Povzetek
Nevenka Vahtar