Dr. Božidar Jezernik: Vse, kar ste želeli vedeti o nastanku Jugoslavije, pa niste imeli koga vprašati - 19. 11. 2019
Posnetki Janje Kolar.
G, Jezernik je podal toliko podatkov in razlag, da je težko vse zajeti.
Pavliha 1988 : Vre, vre, vre – sklad za nerazvite – Slovenijo so ožemali - Molzna krava.
Takratno razmišljanje – če Slovenija ne bi bila v Jugi – bi bila druga Švica. V Pavlihi je na to temo več vicev.
Že 1923 se pojavi vic o molzni kravi, tako se večkrat kasneje tudi pojavi vic Slovenije kot molzne krave. A »molzna krav« se pojavi že v Avstro- Ogerski. Industrijske dežele – bolj razvite, so molzle kmetijske regije.
Davčna bremena so bila za Slovenijo vedno visoka. Srbi so plačevali precej manj. To je napačno razmišljanje – davek ne gre po glavi temveč po premoženju. Srbija je imela pred 1.sv.v. 4.5 mil. prebivalcev. Z vojno pa se je število zmanjšalo za ¼. mi smo z vojno zgubili 35.000 prebivalcev. Gospodarstvo v Srbiji je bilo uničeno. Austro-Ogerska vojska jih je uničila. Po vojni pa smo se znašli skupaj kot »bratje«.
Pri Poljakih je bilo podobno, a tam so bili Poljaki v vojskah, ki so bile vse poražene. Pri nas pa smo bili udeleženi v zmagovalni in poraženi vojski. Problem se je pometel pod preprogo in nikoli doseglo sprave. 1990 pa je vse izbruhnilo.
Pokaže naslovnico časopisa, kjer kralj Aleksander stoji z nogo na mrtvem Đuri Đakoviću.
Naša generacija se je učila, da je bilo v stari Jugoslaviji vse gnilo, v novi pa je vse lepo. Kakšna je bila kraljevina – spomenik Mara Resavkinja v mestu Svilajnac je postavil slovenski kipar Ivan Zajec (1944 kip iz brona spremenijo v bombe. Po vojni so se meščani odločili za obnovo spomenika. Kipar Lojze Dolinar je preživel Zajčeve kalupe, da je vstavil identično figuro, ki je bila razkrita 29. novembra 1951).Cankar je za Ivana zajca trdil, da je »zajčevski« - bojazljiv kipar. On je tudi naredil Prešerna z muzo (če spomenik pogledaš iz Miklošičeve ulice – je muza kot žaba). Ob odkritju spomenika zaideta v Svilajnac dve Angležinji in takoj zatrdita, da imajo sramoten spomenik, ki v kraljevini simbolizira republiko. Baklja je simbol republike. Kipar je vedel kaj počne – tako pri Prešernovem, kot pri tem spomeniku. Spomenik so hoteli domači politiki takoj podreti, a ban (kot nekak podkralj je to preprečil in tudi v Beogradu so stvar diskretno ustavili. Torej kraljevina le ni bila čisto »gnila«.
Ob 100 letnici Jugoslavije je izdal knjigo v srbščini. Takrat jo je nastala Jugoslavija, smo mi bežali iz Avstro-Ogrske. Nato smo »bežali« še iz kraljevine Jugoslavije in na koncu iz Jugoslavije. V resnici pa je vedno potrebno odkriti in rešiti probleme.
Spomin je za vse človeštvo pomemben – za - kje smo in kam gremo je pomembno – od kod smo prišli.
Fotografija vojaki se naslanjajo na križe na robu ene vasi - 1.sv.v. v Srbiji, duhovnik Ivan Vrhovnik – pošlje razglednico domov s pripisom – »na grobu našega sovražnika.« v resnici pa so lahko v grobu civilisti – se ne ve.
Ustanovitev Jugoslavije je bila v Ljubljani 29.10.1918. govornika sta bila tudi ivan Hribar in Ivan Tavčar. Tu je bila 1. razglašena Jugoslavija kot politična celota. Že njegoš omenja Jugoslavijo. Kdo pa si je izmislil ime?!
Članek – kopija časopisa Slovenec – ali imajo Slovani prihodnost? – Bukovec povzel iz stare Prage. O imenu odločajo 1921 in Pašić je proti imenu Jugoslavija, ker sanja o veliki Srbiji. V svojem vztraja in zmaga. Pri slovanskih imenih je obrazilo ska. Pri Jugoslaviji je obrazilo ija – kar je grškega izvora. Prvotna ideja – vsi Slovani v isti državi bi se bolje razvijali – ideja emancipacije in sodelovanja. Idejo razvijajo Slovenci. Urednik časopisa Slovenec v Bolgariji uporabi idejo Jugoslavija.
Sin krojača Fridrih Hubmeyer – v Nemški družini 1. sin. Bil je poln talentov. Delal kot poštar. Bil v Sudanu in Egiptu. V Gracu tiskarniški delavec. 23-leten stanoval v Švici. V Ljubljani izvoljen za predsednika društva tiskarskih delavcev. Od takrat le v Sloveniji.19.7.1875 pisal v časopis »Naprej«. Čez en teden si je kupil revolver in se priključil upornikom, ki se borijo proti osmanu. Poslovenil je svoj priimek in ime v Hubmajer Miroslav. O njem so pisali po vsem svetu. Je najbolj znan Slovenec – v naslovih starih časopisov. Bil je junak za vse Slovane. Le Figaro – ne razume, kaj pomeni ime Hercegovina. Posledica vstaje 1875 je sedaj v Evropi. Časopis iz Londoma je poslal z vojnim novinarjem še slikarja, da ga je naslikal. Danes je skoraj pozabljen. Šel je tudi v slovenijo nabirat živila za vstajnike, a je bil potem razočaran, ker so vodje hoteli vse zase – korupcija. Ni bilo discipline: »S Hercegovci se ne da delati!« tudi na Cetinju sta s Srbskim advokatom iskala podporo. Vrvica – predstavnik iz Črnogorske vlade mu podari reprezentativen revolver , a pomoči ne dobita. Od tu je šel v Bosno, da naredi vstajo in to da bi dosegel s Kranjci. A ni bilo nobene komande. Naredili so zgor in tam izvolijo Miroslava za vojvodo upornikov. S četo 450 vojakov je hotel osvoboditi Kostajnico. Morali bi čez reko, a že plačani brodar ni prišel. Vasa Pelagić.
Naslednje leto Srbsko – Turška vojna. Postane oficir Srbske vojske, ki ga odpusti. Izgubijo vojno.
Išče možnost preživetja – Bolgarija, Pirinska Makedonija. Vodja 2000 vojakov. Vztraja, šel je v Bukarešto – ustanovi tiskarno. Tiskal je Jugoslovanske časopise, a ni dobil plačila – bankrotira. 10 let je v Beogradu, a brez uspeha. Sam v Sarajevu – bibliotekar. Umre1910. z dvema ženama je imel 10 otrok. preva mu umre pri 6 otroku.
Sarajevo 26.8.11905 prišel k sestri in za svoje otroke rekel »mali ustaše«. Dokler je Avstrija, vdova dobi pokojnino. V Jugoslaviji ji jo vzamejo.
Subotica je približno enako velika sedaj kot leta 1918 – 100.000 prebivalcev. Sedaj prebivalci Madžari, Hrvati in Bunjevci (Hrvati ali Nehrvati).
Zemljevid Jugoslavije – etnografska karta Jugoslavije - avtor niko Zupanič – malo pretirano naše ozemlje. Otac moderne Jugoslavenske ideje – sin najbogatejšega v beli krajini. Študiral na Dunaju in se ukvarjal tudi s politiko. V Beogradu 1911 leta dobil službo kot politik in učenjak. Bil tudi kustos v Beogradskem muzeju – bil je antropolog. Meril je glave politikov in znanstvenikov, nikoli pa Nikoli Pašiču. Na raznih kongresih po svetu nastopal kot predavatelj. Mesto profesorja v Ljubljani dobi šele 1940 in bil prvi profesor etnologije v Ljubljani. Zelo sposoben organizator a politično nesprejemljiv.
Najboljši slovenski kipar Fran Bernik je naredil kip regenta Aleksandra, ki je bil v Ljubljani sprejet veličastno. Spomenik je stal na Viču pred gimnazijo. Bil je prvi javni spomenik. 1935 – kralj Aleksander izjavi ob njegovi smrti: »Čuvajte mi Jugoslaviju« - kot jegove zadnje besede. Ko je umrl tito: »Po Titu, Tito«. Nepravi odnos – kult osebnosti. A za narod je pomembna država. Enako je razpadla Jugoslavija, kot Avstrija – »samo cesar«.
Moderna država – lojalnost pripada vedno državi. Angleški zgodovinar je napisal: »Tito – poslednji Habzburžan«.
Pokaže sliko spomenika v Ljubljani. Na spomeniku datumi rojstva in smrti. Sedaj je predrugačen v komunistični spomenik. Kralj Aleksander je bil tisti, ki mu Slovenija dolguje hvaležnost. Ljubljanska Univerza je šla Hrvatom v nos. Milan Vidmar – rektor, strokovnjak, šahist – kako rešiti univerzo, da se jo ne uniči – imeti mora ime po vladarju. Aleksander dovoli, da se imenuje univerza po njem in še vpraša, če lahko za njih še kaj stori. Že od 1597 je v Ljubljani visoka šola. A šteje se 100 let od takrat, ko se v univerzo uvede slovenski jezik. To je bilo pomembno za obstoj slovenščine do danes. Vedno potrebuješ zaveznike – sam, majhen to ne moreš.
Ko so ubili Aleksandra ( da ne bi oblikoval Jugoslavije po 1.sv.v. – 1 narod – 3 jeziki in ne večnarodne), je to vzrok za atentat. Nikolaj Pirnat – kip Aleksandra v avlo Univerze – tam je stal, a se ne ve, kdaj je izginil. 1940 je na Zvezdi še konjeniški kip – delo France Dolinar – največji slovenski umotvor tistega časa. Tu je stal je 10 mesecev. Italijani so tu delali često parade in jih je politično spomenik motil. Razbili so ga na kose. Franc Jožef je bil povezan s Slovenijo in Jugoslavijo.1888 Josip Apih: »Slovenija se vo vedno s hvaležnostjo spominjala F. Jožefa I. Po 1. sv.v. se podrejo vsi njegovi spomeniki. V časopisu Jugoslavija pisal, da so v Ljubljani na sodišču še črke FJI (Franc Jožef I.) – in so takrat še te izbrisali. Časopis Jugoslavija je začel izhajati 1917. Janez Evangelist Krek – najboljši slovenski politik tudi v dejanjih. Bil je cenjen tudi pri Hrvatih. »Kri ni voda« - njegov priljubljen rek. Vse naše reke tečejo proti Beogradu in ne proti Dunaju. Zbral 250.000 podpisov za Majniško deklaracijo – za Jugoslavijo.
Žezlo – klin v juhi. Če ji vse potrebno dodaš in odstraniš klin, je to prav dobra juha. Habzburžani iz Jugoslavije. Bo največ Srbov? Na hegemonijo bo imel vpliv najmočnejši, najpametnejši. Klerikalna stranka v Sloveniji in Hrvaški in tudi v Srbiji bo nastala. Borba idej – kdo ponudi boljšo idejo in to zna tudi organizirati. Najprej kraljestvo Jugoslovanov – koliko je narodov v tej državi – samo to so se pogovarjali – ni bila več eno-narodna. Jugoslavija postane federacija. Jugoslavija je »ječa narodov«. V Bosni – Bošnjaki, Hrvati, Srbi, kar je še vedno problem. Srbija ima manj kot 7 mil. prebivalcev (nekoč 13 mil.). v Jugoslaviji ob nastanku 99% navdušenih. Potem se zgodi politika Nikole Pašića – najmočnejši a ni postal predsednik, le predsednik vlade. Pomoč je bila tudi od Slovencev in Hrvatov, a delal je vedno le za veliko Srbijo. 18.3.1923 njegova stranka dobi 109 sedežev, hrvatska stranka 70 sedežev, Slovenska stranka 21 sedežev. Že takrat smo vlekli vsak na svoje. Jugoslavija kot en narod že takrat izgine.
Kralj Aleksander ne bi podpisal pakta z Nemčijo. Že takrat bi se borili proti Nemcem. Iz 2.sv.v. pridejo zmagovalci komunisti. Že 1920 je KPJ 3. najmočnejša stranka – z vsemi narodi – od vseh je dobila podporo. Oni so za to, da se nova država imenuje Jugoslavija.
Profesor matematike zelo poglobljeno razmišlja o problemih. Srbi so se oblikovali kot samostojen narod, 3. pa so tako blizu, da se lahko oblikuje 1 narod. Simo Marković.
1924 – Kominterna – namen, da je potrebno uničiti Jugoslavijo kot tvorbo. Veliko belih Rusov je prišlo v Jugoslavijo. 1925 – Stalin – treba je delati na tem, da se Versajsko tvorbo razbije. Sima marković da je desni odklon. A je bil eden redkih, ki je tudi nasprotne stranke znal prepričati. Šel je v Moskvo, a se ni več vrnil. Vrnili pa so se tisti, ki so imeli šolo Kominterne in so razbijali Jugoslavijo. Vse republike so v celoti delale po svoje. Nismo se učili o Jugoslaviji kot celoti. Ni se učilo pomembnih stvari o drugih republikah, niti, da je bila Subotica s 100.000 prebivalci 3. največje mesto v državi.
Zapisala Nevenka Vahtar
Pavliha 1988 : Vre, vre, vre – sklad za nerazvite – Slovenijo so ožemali - Molzna krava.
Takratno razmišljanje – če Slovenija ne bi bila v Jugi – bi bila druga Švica. V Pavlihi je na to temo več vicev.
Že 1923 se pojavi vic o molzni kravi, tako se večkrat kasneje tudi pojavi vic Slovenije kot molzne krave. A »molzna krav« se pojavi že v Avstro- Ogerski. Industrijske dežele – bolj razvite, so molzle kmetijske regije.
Davčna bremena so bila za Slovenijo vedno visoka. Srbi so plačevali precej manj. To je napačno razmišljanje – davek ne gre po glavi temveč po premoženju. Srbija je imela pred 1.sv.v. 4.5 mil. prebivalcev. Z vojno pa se je število zmanjšalo za ¼. mi smo z vojno zgubili 35.000 prebivalcev. Gospodarstvo v Srbiji je bilo uničeno. Austro-Ogerska vojska jih je uničila. Po vojni pa smo se znašli skupaj kot »bratje«.
Pri Poljakih je bilo podobno, a tam so bili Poljaki v vojskah, ki so bile vse poražene. Pri nas pa smo bili udeleženi v zmagovalni in poraženi vojski. Problem se je pometel pod preprogo in nikoli doseglo sprave. 1990 pa je vse izbruhnilo.
Pokaže naslovnico časopisa, kjer kralj Aleksander stoji z nogo na mrtvem Đuri Đakoviću.
Naša generacija se je učila, da je bilo v stari Jugoslaviji vse gnilo, v novi pa je vse lepo. Kakšna je bila kraljevina – spomenik Mara Resavkinja v mestu Svilajnac je postavil slovenski kipar Ivan Zajec (1944 kip iz brona spremenijo v bombe. Po vojni so se meščani odločili za obnovo spomenika. Kipar Lojze Dolinar je preživel Zajčeve kalupe, da je vstavil identično figuro, ki je bila razkrita 29. novembra 1951).Cankar je za Ivana zajca trdil, da je »zajčevski« - bojazljiv kipar. On je tudi naredil Prešerna z muzo (če spomenik pogledaš iz Miklošičeve ulice – je muza kot žaba). Ob odkritju spomenika zaideta v Svilajnac dve Angležinji in takoj zatrdita, da imajo sramoten spomenik, ki v kraljevini simbolizira republiko. Baklja je simbol republike. Kipar je vedel kaj počne – tako pri Prešernovem, kot pri tem spomeniku. Spomenik so hoteli domači politiki takoj podreti, a ban (kot nekak podkralj je to preprečil in tudi v Beogradu so stvar diskretno ustavili. Torej kraljevina le ni bila čisto »gnila«.
Ob 100 letnici Jugoslavije je izdal knjigo v srbščini. Takrat jo je nastala Jugoslavija, smo mi bežali iz Avstro-Ogrske. Nato smo »bežali« še iz kraljevine Jugoslavije in na koncu iz Jugoslavije. V resnici pa je vedno potrebno odkriti in rešiti probleme.
Spomin je za vse človeštvo pomemben – za - kje smo in kam gremo je pomembno – od kod smo prišli.
Fotografija vojaki se naslanjajo na križe na robu ene vasi - 1.sv.v. v Srbiji, duhovnik Ivan Vrhovnik – pošlje razglednico domov s pripisom – »na grobu našega sovražnika.« v resnici pa so lahko v grobu civilisti – se ne ve.
Ustanovitev Jugoslavije je bila v Ljubljani 29.10.1918. govornika sta bila tudi ivan Hribar in Ivan Tavčar. Tu je bila 1. razglašena Jugoslavija kot politična celota. Že njegoš omenja Jugoslavijo. Kdo pa si je izmislil ime?!
Članek – kopija časopisa Slovenec – ali imajo Slovani prihodnost? – Bukovec povzel iz stare Prage. O imenu odločajo 1921 in Pašić je proti imenu Jugoslavija, ker sanja o veliki Srbiji. V svojem vztraja in zmaga. Pri slovanskih imenih je obrazilo ska. Pri Jugoslaviji je obrazilo ija – kar je grškega izvora. Prvotna ideja – vsi Slovani v isti državi bi se bolje razvijali – ideja emancipacije in sodelovanja. Idejo razvijajo Slovenci. Urednik časopisa Slovenec v Bolgariji uporabi idejo Jugoslavija.
Sin krojača Fridrih Hubmeyer – v Nemški družini 1. sin. Bil je poln talentov. Delal kot poštar. Bil v Sudanu in Egiptu. V Gracu tiskarniški delavec. 23-leten stanoval v Švici. V Ljubljani izvoljen za predsednika društva tiskarskih delavcev. Od takrat le v Sloveniji.19.7.1875 pisal v časopis »Naprej«. Čez en teden si je kupil revolver in se priključil upornikom, ki se borijo proti osmanu. Poslovenil je svoj priimek in ime v Hubmajer Miroslav. O njem so pisali po vsem svetu. Je najbolj znan Slovenec – v naslovih starih časopisov. Bil je junak za vse Slovane. Le Figaro – ne razume, kaj pomeni ime Hercegovina. Posledica vstaje 1875 je sedaj v Evropi. Časopis iz Londoma je poslal z vojnim novinarjem še slikarja, da ga je naslikal. Danes je skoraj pozabljen. Šel je tudi v slovenijo nabirat živila za vstajnike, a je bil potem razočaran, ker so vodje hoteli vse zase – korupcija. Ni bilo discipline: »S Hercegovci se ne da delati!« tudi na Cetinju sta s Srbskim advokatom iskala podporo. Vrvica – predstavnik iz Črnogorske vlade mu podari reprezentativen revolver , a pomoči ne dobita. Od tu je šel v Bosno, da naredi vstajo in to da bi dosegel s Kranjci. A ni bilo nobene komande. Naredili so zgor in tam izvolijo Miroslava za vojvodo upornikov. S četo 450 vojakov je hotel osvoboditi Kostajnico. Morali bi čez reko, a že plačani brodar ni prišel. Vasa Pelagić.
Naslednje leto Srbsko – Turška vojna. Postane oficir Srbske vojske, ki ga odpusti. Izgubijo vojno.
Išče možnost preživetja – Bolgarija, Pirinska Makedonija. Vodja 2000 vojakov. Vztraja, šel je v Bukarešto – ustanovi tiskarno. Tiskal je Jugoslovanske časopise, a ni dobil plačila – bankrotira. 10 let je v Beogradu, a brez uspeha. Sam v Sarajevu – bibliotekar. Umre1910. z dvema ženama je imel 10 otrok. preva mu umre pri 6 otroku.
Sarajevo 26.8.11905 prišel k sestri in za svoje otroke rekel »mali ustaše«. Dokler je Avstrija, vdova dobi pokojnino. V Jugoslaviji ji jo vzamejo.
Subotica je približno enako velika sedaj kot leta 1918 – 100.000 prebivalcev. Sedaj prebivalci Madžari, Hrvati in Bunjevci (Hrvati ali Nehrvati).
Zemljevid Jugoslavije – etnografska karta Jugoslavije - avtor niko Zupanič – malo pretirano naše ozemlje. Otac moderne Jugoslavenske ideje – sin najbogatejšega v beli krajini. Študiral na Dunaju in se ukvarjal tudi s politiko. V Beogradu 1911 leta dobil službo kot politik in učenjak. Bil tudi kustos v Beogradskem muzeju – bil je antropolog. Meril je glave politikov in znanstvenikov, nikoli pa Nikoli Pašiču. Na raznih kongresih po svetu nastopal kot predavatelj. Mesto profesorja v Ljubljani dobi šele 1940 in bil prvi profesor etnologije v Ljubljani. Zelo sposoben organizator a politično nesprejemljiv.
Najboljši slovenski kipar Fran Bernik je naredil kip regenta Aleksandra, ki je bil v Ljubljani sprejet veličastno. Spomenik je stal na Viču pred gimnazijo. Bil je prvi javni spomenik. 1935 – kralj Aleksander izjavi ob njegovi smrti: »Čuvajte mi Jugoslaviju« - kot jegove zadnje besede. Ko je umrl tito: »Po Titu, Tito«. Nepravi odnos – kult osebnosti. A za narod je pomembna država. Enako je razpadla Jugoslavija, kot Avstrija – »samo cesar«.
Moderna država – lojalnost pripada vedno državi. Angleški zgodovinar je napisal: »Tito – poslednji Habzburžan«.
Pokaže sliko spomenika v Ljubljani. Na spomeniku datumi rojstva in smrti. Sedaj je predrugačen v komunistični spomenik. Kralj Aleksander je bil tisti, ki mu Slovenija dolguje hvaležnost. Ljubljanska Univerza je šla Hrvatom v nos. Milan Vidmar – rektor, strokovnjak, šahist – kako rešiti univerzo, da se jo ne uniči – imeti mora ime po vladarju. Aleksander dovoli, da se imenuje univerza po njem in še vpraša, če lahko za njih še kaj stori. Že od 1597 je v Ljubljani visoka šola. A šteje se 100 let od takrat, ko se v univerzo uvede slovenski jezik. To je bilo pomembno za obstoj slovenščine do danes. Vedno potrebuješ zaveznike – sam, majhen to ne moreš.
Ko so ubili Aleksandra ( da ne bi oblikoval Jugoslavije po 1.sv.v. – 1 narod – 3 jeziki in ne večnarodne), je to vzrok za atentat. Nikolaj Pirnat – kip Aleksandra v avlo Univerze – tam je stal, a se ne ve, kdaj je izginil. 1940 je na Zvezdi še konjeniški kip – delo France Dolinar – največji slovenski umotvor tistega časa. Tu je stal je 10 mesecev. Italijani so tu delali često parade in jih je politično spomenik motil. Razbili so ga na kose. Franc Jožef je bil povezan s Slovenijo in Jugoslavijo.1888 Josip Apih: »Slovenija se vo vedno s hvaležnostjo spominjala F. Jožefa I. Po 1. sv.v. se podrejo vsi njegovi spomeniki. V časopisu Jugoslavija pisal, da so v Ljubljani na sodišču še črke FJI (Franc Jožef I.) – in so takrat še te izbrisali. Časopis Jugoslavija je začel izhajati 1917. Janez Evangelist Krek – najboljši slovenski politik tudi v dejanjih. Bil je cenjen tudi pri Hrvatih. »Kri ni voda« - njegov priljubljen rek. Vse naše reke tečejo proti Beogradu in ne proti Dunaju. Zbral 250.000 podpisov za Majniško deklaracijo – za Jugoslavijo.
Žezlo – klin v juhi. Če ji vse potrebno dodaš in odstraniš klin, je to prav dobra juha. Habzburžani iz Jugoslavije. Bo največ Srbov? Na hegemonijo bo imel vpliv najmočnejši, najpametnejši. Klerikalna stranka v Sloveniji in Hrvaški in tudi v Srbiji bo nastala. Borba idej – kdo ponudi boljšo idejo in to zna tudi organizirati. Najprej kraljestvo Jugoslovanov – koliko je narodov v tej državi – samo to so se pogovarjali – ni bila več eno-narodna. Jugoslavija postane federacija. Jugoslavija je »ječa narodov«. V Bosni – Bošnjaki, Hrvati, Srbi, kar je še vedno problem. Srbija ima manj kot 7 mil. prebivalcev (nekoč 13 mil.). v Jugoslaviji ob nastanku 99% navdušenih. Potem se zgodi politika Nikole Pašića – najmočnejši a ni postal predsednik, le predsednik vlade. Pomoč je bila tudi od Slovencev in Hrvatov, a delal je vedno le za veliko Srbijo. 18.3.1923 njegova stranka dobi 109 sedežev, hrvatska stranka 70 sedežev, Slovenska stranka 21 sedežev. Že takrat smo vlekli vsak na svoje. Jugoslavija kot en narod že takrat izgine.
Kralj Aleksander ne bi podpisal pakta z Nemčijo. Že takrat bi se borili proti Nemcem. Iz 2.sv.v. pridejo zmagovalci komunisti. Že 1920 je KPJ 3. najmočnejša stranka – z vsemi narodi – od vseh je dobila podporo. Oni so za to, da se nova država imenuje Jugoslavija.
Profesor matematike zelo poglobljeno razmišlja o problemih. Srbi so se oblikovali kot samostojen narod, 3. pa so tako blizu, da se lahko oblikuje 1 narod. Simo Marković.
1924 – Kominterna – namen, da je potrebno uničiti Jugoslavijo kot tvorbo. Veliko belih Rusov je prišlo v Jugoslavijo. 1925 – Stalin – treba je delati na tem, da se Versajsko tvorbo razbije. Sima marković da je desni odklon. A je bil eden redkih, ki je tudi nasprotne stranke znal prepričati. Šel je v Moskvo, a se ni več vrnil. Vrnili pa so se tisti, ki so imeli šolo Kominterne in so razbijali Jugoslavijo. Vse republike so v celoti delale po svoje. Nismo se učili o Jugoslaviji kot celoti. Ni se učilo pomembnih stvari o drugih republikah, niti, da je bila Subotica s 100.000 prebivalci 3. največje mesto v državi.
Zapisala Nevenka Vahtar