Dr. Iztok Ostan: Prehiteti apetit za sebični gen - 7. 4. 2015
Prinesel je nekaj informativnih brošur, ki si jih potem lahko vzamemo (zelo hitro govori in se težko sledi množici podatkov).
Najprej
Moja pot k zdravju in še
Bio fast food – milijoni let teženj k hitri prehrani.
Danes je svetovni dan zdravja – 7.4.
Po osnovni izobrazbi je ekonomist, a je prešel na ta študij pred 31 leti, ko so ga želeli upokojiti zaradi slabega zdravja. Od leta 2000 je zdrav.
Enostavni napotki za boljšo prehrano. V svetovnih revijah je objavil svoje raziskave. Za okrepitev starejših – 3 mesečni program.
Večina se prehranjuje nezdravo – vsaj 50% je predebelih.
Slabe navade? Da, a ne samo to.
Gensko imamo pogojen apetit. Fast food je značilnost naše izbire, cilj instinktov, trajno zdravje, reprodukcija genov.
Kaj je cilj, ki ga instinktivno pelje narava? Za reprodukcijo je potrebno več hrane. Za samo zdravo življenje ne potrebujemo veliko hrane.
Bistvo so molekule, ki se lahko reproducirajo. Že enaki atomi se združujejo za stabilnost.
RNK – predhodnik dvojne vijačnice – se sam reproducira. Dokins pravi, da je celica vrtiček v katerem živi DNK.
Po 50 letu imamo apetit, a nimamo več potrebe po hrani. Sami moramo razumeti to logiko narave in se temu sami prilagoditi. Kratkoročno zdravje je dovolj za reprodukcijo – čom več in čim hitreje. Narava nas k temu pelje z UŽITKI.
Do zadovoljstva je potrebno priti z zdravimi užitki, preden nas apetit za sebični gen prehiti.
Nazaj k naravi – sodobne tehnologije. To je potrebno razumeti. Razbremenitzev z metodo 2 + 5. Žive vode, beljakovine, probiotiki.
Metoda 2 + 5
- Hidracija – vsaj 1,5 l vode/dan.
- Sončna svetloba + gibanje.
- 5 obrokov na dan - sadje in zelenjava.
2,6% jih živi tako.
Hidracija – premalo pijemo – zato si lahko utrujen in čutiš lakoto. Dejansko smo le dehidrirani. Ko dovolj pijemo, smo manj lačni.
Sončna svetloba. Knjiga – Zakaj ženske potrebujejo čokolado ( da dobi seratonin – hormon sreče). Smo svetlobno podhranjeni – jemo testenine.
5 obrokov nam zmanjšuje apetit. Naša potreba je 400g sadja in zelenjave/dan. Telesna teža se avtomatsko zmanjša.
Knjiga »Ko zdravila odpovedo«
Kart Ostan razlaga, predtem na sebi preizkusi. Od 1983 ima malo BIO kmetijo. Ta prehrana je bila dobra a ni ozdravel. Nekaj časa je bil presnojedec. Žive vode pa pije od 1995. Začel je z veliko sokov.
Žive vode – pitna voda – v telesu je je 70%. V telesu je voda antioksidantna, kar navadne pitne vode niso. Tako vodo pa najdemo v Lurdu, Baden Badnu, Tibetu, himalaji – reka Hunza.
Kozarec antioksidantnosti rH – živa voda ima vrednost »0«. Oksidantna voda pa ima najvišjo vrednost 42. Meja za zdravje je 26 – 28. Pri mladih je normala 21,5 – 23,5. Zdrav 50 letnik ima rH 25.
Pri rH ena stopnja pomeni 10x- nik manjše razpoložljivosti prostih elektronov. Torej to pomeni od mladega 30 letnika ima 50 letnik 100 x manj prostih elektronov – antioksidantov v krvi. Višji je rH – bolj smo utrujeni, ker smo v pomanjkanju antioksidantov. Navadna dobra voda je med 26 in 32. Mlad organizem si to vodo prilagodi. Starejši pa to težko naredi.
Nazaj k naravi – korenčkov sok 16rH , BIO – 13 - 15 - in 16 – 19, če je ne BIO . sok pšeničnih bilk 10 – 12. Živa voda tipa Hunza – 1-6 rH (pokaže nam sliko 100 letnikov iz Himalaje).
V Ameriki so to naredili umetno – v kapsulah. On si je te kapsule nabavil in izprobal – čuti se več energije – on si je po 2,5 letih pozdravil jetra, ledvice, vranico. Žena si je pozdravila ščitnico. Po 23 letih bolezni se je 1998 pozdravil.
Primer optimizacije beljakovin. V telesu jih imamo v celicah 18 % ( hrana – leča ,fižol). Pri 50-tih je jedel za krepitev tudi meso. Vsi hormoni, encimi, imunoglobulin, hemoglobin – vse kar dela – prenaša v celice informacije – so beljakovine. Vse so enake v aminokislinah – pomembnih je 8 vrst, ki jih moramo v telesu imeti v pravem razmerju. Te dobimo iz hrane: jajca, sir, meso, stročnice. Faze presnove beljakovin. V prehrani se razgradijo. Celična presnova dela beljakovine: nekaj izkoristi, ostalo razgradi v dušične odpadke, ki gredo v jetra in ledvice. Počasnost prebave 3 – 5 ur. Nizek celični izkoristek. Največ 48 od živalske hrane in 18% od rastlinske hrane. Veliko je odpadkov – 52 – 86%.
Optimalno razmerje esencionalnih aminokislin – sočasno rabimo 8 le teh v točnem razmerju
MAP – Master Amino Acid Pattern – dodatek
Kokošja jajca 48, ribje meso 32, soja 17, sirotka, mlečni izdelki 16, prehranjski dodatki MAP -99% izkoristek.
Dušični odpadki prebavila obremenjujejo. Nad 52% odpadkov je za starejše ,bolne, šibke, problem.
Pri 70 letih in če smo zderavi imamo 30% od tega, kar ima 30 letnik.
Moja pot leta 2000 – zdrav a izčrpan, star 48 let. 2010, ko je začel z dodatki MAP in 2012, ko je še dodal probiotike. Dobra črevesna flora in zunanja zaščita celic.
Slabo črevesje – smrdeče blato. Starost in šibkost – še bolj smrdeče blato. To pomeni, da hrana v nas gnije in se ne razgrajuje. Ko pade solna kislina, se to začne. Presnojedcu blato ne smrdi. Od Šveda je dobil prvič probiotike – v 3 dneh po 1 šilce. Blato je nehalo smrdeti.
Bio živila,
bio pridelava – celostna hrana,
bio hitra prehrana s potrebami celice.
Bio hitra hrana - milijoni let teženj k hitri prehrani. V Krškem je trgovina z bio prehrano 15% popust – na zadnji strani naslov firme iz Kopra – 14 dni po predavanju za prisotne na predavanju.
Hitra hrana – visoko procesirana – hitro presnovljiva – hamburger.
Svet je potrebno narediti dejansko boljši.
Kaj je genetsko pogojeno – konstanta – potrebne so stalne sile – razumeti moramo genetsko pogojeno.
Celostna hrana – nizka – neprocesirana.
Nebiološka – biološka.
Naša hrana – celostna – biološko pridelana hrana. Mešana, vegetarijanska. Nazaj k naravi.
Prevladujoča nekoč in danes deljeno po obdobjih. Pred 65 mil. let smo bili žužkojedi. Sadje 25 mil. let, nabiralništvo in lov 16 mil. let – uporablja se že ogenj za kuhanje, zadnja leta hitra hrana.
Katera hrana je še v spominu naših genov?
10 mil. let je premalo. Žuškojedstvo je predaleč nazaj. Torej to srednje je v naših genih. Dolžina črevesja se je z mešano – tudi mesno hrano skrajšala. Slepo črevo pa je ostanek popolne rastlinske hrane. Poveča se tudi naša telesna višina.
Pokaže divje zelje, ki je bila osnova za vse podobne sorte – sedanje zelje brokoli, cvetačo. Divja koruza je kot debel svinčnik – iz nje je nastala gojena koruza.
Tudi divjad je drugačno meso kot gojeno.
Vse divje sorte so za našo prebavo boljše.
Dawkins – Oxford – njegovo mnenje – potrebno je »v letu spremeniti sistem«. Reprodukcija se v naravi postopno spreminja, ne da bi se zato življenje ustavilo. Mi smo postopno spreminjajoči – zao smo neke vrste »skropucalo«. Smo dvojno – smo heterogeni – smo vsejedi vegetarijanci.
Tudi živali težijo k sodobno procesirani hrani. Čebla gre na sok in ne na nektar na roži, čeprav ji je oboje »pri roki«. Mravlje takoj napadejo sladkor.
Vse živali iščejo poživila. Fermentirani sadeži.
Zakaj je kuhana hrana tako vabljiva?
Vsebuje sladkor, ki je hitro uporaben.
Zakaj je nezdrava hrana tako vabljiva?
Moškim se testosteron dvigne pri pivu. Ženske s čokolado dobijo seratonin. ( Boljša reprodukcija – »sebični gen« - R Dawkins 1976).
Smo vegetarijanci, vsejedci, hitrojedci. Imamo 3 težnje v sebi. Katera je močnejša? Narava išče energetsko hitrejšo hrano. Tako se iz počasnega nabiranja žužkojedci spremenijo v sadje jedce, jedce kuhane hrane in pridemo do viskoprocesirane hrane, ki ima višji glikemični indeks.
Sladkor je poživilo – ni za zdravje.
Sedaj smo vegetarijansko vsejedi hitrojedci.
Velik problem – želja po hitri hrani ni le razvada, pač pa zmagovita varianta.
Vprašanje – kam nas to pelje; kaj naj naredi stroka; kaj lahko naredimo sami?
Kam nas vodi spontani razvoj? Krajše črevesje – še večja prilagojenost na hitro hrano. Manjše čeljusti in zobje. Več bolezni. Selekcija genov – tistih, ki bolje prenašajo hitro hrano.
Genske spremembe so lahko zelo hitre. Kot primer s kuščarjem - leta 1971 so z ladjo prenesli kuščarja z otoka Podkopište na otok Podmrčani. V 37 letih se je vrsta spremenila iz vsejede živali v rastlinojedo. To je nastalo v 19 generacijah – kar bi pri ljudeh pomenilo 380 let.
Vegetarianci so močnejši. Medsebojni odnosi. Kaj lahko naredi prehranska stroka?
Razvoj nove vrste hrane? Zdrava hitra hrana.
Kaj lahko naredimo sami za bolj zdravo prehrano? Izbiramo biološko pridelana celostna živila.
Pomlad življenja – mladi iz navadne hrane »dobijo« dovolj.
Jesen življenja – slabša presnova – »kurja juhica« - prehranjska prva pomoč – »tekoča energetska hrana« - zelena prava živila – minerale, rudnine 4%.
Centralni problem – celo telo – šele v več mesecih – beljakovine, črevesna flora, živa voda – skupna makro struktura.
Običajna živila niso optimalna – še posebno ne za starejše.
Trimesečni program – naj sistem prehranske prve pomoči – probiotiki, beljakovine MAP in kraljica – živa voda + zelena super živila.
Njegova knjiga »Prijateljem najboljše«
Zakaj vse tri? – pri vsem pomaga.
Njegov naslov www.iztokostan.com – več informacij na – dopolni prehranjski sistem – vztop. Pri iskanju izberi - izkušnje.
Je tudi na net tv – 27.4.15 ob 20.00
Je tudi v reviji Narava zdravi.
Zapisala Nevenka Vahtar
Najprej
Moja pot k zdravju in še
Bio fast food – milijoni let teženj k hitri prehrani.
Danes je svetovni dan zdravja – 7.4.
Po osnovni izobrazbi je ekonomist, a je prešel na ta študij pred 31 leti, ko so ga želeli upokojiti zaradi slabega zdravja. Od leta 2000 je zdrav.
Enostavni napotki za boljšo prehrano. V svetovnih revijah je objavil svoje raziskave. Za okrepitev starejših – 3 mesečni program.
Večina se prehranjuje nezdravo – vsaj 50% je predebelih.
Slabe navade? Da, a ne samo to.
Gensko imamo pogojen apetit. Fast food je značilnost naše izbire, cilj instinktov, trajno zdravje, reprodukcija genov.
Kaj je cilj, ki ga instinktivno pelje narava? Za reprodukcijo je potrebno več hrane. Za samo zdravo življenje ne potrebujemo veliko hrane.
Bistvo so molekule, ki se lahko reproducirajo. Že enaki atomi se združujejo za stabilnost.
RNK – predhodnik dvojne vijačnice – se sam reproducira. Dokins pravi, da je celica vrtiček v katerem živi DNK.
Po 50 letu imamo apetit, a nimamo več potrebe po hrani. Sami moramo razumeti to logiko narave in se temu sami prilagoditi. Kratkoročno zdravje je dovolj za reprodukcijo – čom več in čim hitreje. Narava nas k temu pelje z UŽITKI.
Do zadovoljstva je potrebno priti z zdravimi užitki, preden nas apetit za sebični gen prehiti.
Nazaj k naravi – sodobne tehnologije. To je potrebno razumeti. Razbremenitzev z metodo 2 + 5. Žive vode, beljakovine, probiotiki.
Metoda 2 + 5
- Hidracija – vsaj 1,5 l vode/dan.
- Sončna svetloba + gibanje.
- 5 obrokov na dan - sadje in zelenjava.
2,6% jih živi tako.
Hidracija – premalo pijemo – zato si lahko utrujen in čutiš lakoto. Dejansko smo le dehidrirani. Ko dovolj pijemo, smo manj lačni.
Sončna svetloba. Knjiga – Zakaj ženske potrebujejo čokolado ( da dobi seratonin – hormon sreče). Smo svetlobno podhranjeni – jemo testenine.
5 obrokov nam zmanjšuje apetit. Naša potreba je 400g sadja in zelenjave/dan. Telesna teža se avtomatsko zmanjša.
Knjiga »Ko zdravila odpovedo«
Kart Ostan razlaga, predtem na sebi preizkusi. Od 1983 ima malo BIO kmetijo. Ta prehrana je bila dobra a ni ozdravel. Nekaj časa je bil presnojedec. Žive vode pa pije od 1995. Začel je z veliko sokov.
Žive vode – pitna voda – v telesu je je 70%. V telesu je voda antioksidantna, kar navadne pitne vode niso. Tako vodo pa najdemo v Lurdu, Baden Badnu, Tibetu, himalaji – reka Hunza.
Kozarec antioksidantnosti rH – živa voda ima vrednost »0«. Oksidantna voda pa ima najvišjo vrednost 42. Meja za zdravje je 26 – 28. Pri mladih je normala 21,5 – 23,5. Zdrav 50 letnik ima rH 25.
Pri rH ena stopnja pomeni 10x- nik manjše razpoložljivosti prostih elektronov. Torej to pomeni od mladega 30 letnika ima 50 letnik 100 x manj prostih elektronov – antioksidantov v krvi. Višji je rH – bolj smo utrujeni, ker smo v pomanjkanju antioksidantov. Navadna dobra voda je med 26 in 32. Mlad organizem si to vodo prilagodi. Starejši pa to težko naredi.
Nazaj k naravi – korenčkov sok 16rH , BIO – 13 - 15 - in 16 – 19, če je ne BIO . sok pšeničnih bilk 10 – 12. Živa voda tipa Hunza – 1-6 rH (pokaže nam sliko 100 letnikov iz Himalaje).
V Ameriki so to naredili umetno – v kapsulah. On si je te kapsule nabavil in izprobal – čuti se več energije – on si je po 2,5 letih pozdravil jetra, ledvice, vranico. Žena si je pozdravila ščitnico. Po 23 letih bolezni se je 1998 pozdravil.
Primer optimizacije beljakovin. V telesu jih imamo v celicah 18 % ( hrana – leča ,fižol). Pri 50-tih je jedel za krepitev tudi meso. Vsi hormoni, encimi, imunoglobulin, hemoglobin – vse kar dela – prenaša v celice informacije – so beljakovine. Vse so enake v aminokislinah – pomembnih je 8 vrst, ki jih moramo v telesu imeti v pravem razmerju. Te dobimo iz hrane: jajca, sir, meso, stročnice. Faze presnove beljakovin. V prehrani se razgradijo. Celična presnova dela beljakovine: nekaj izkoristi, ostalo razgradi v dušične odpadke, ki gredo v jetra in ledvice. Počasnost prebave 3 – 5 ur. Nizek celični izkoristek. Največ 48 od živalske hrane in 18% od rastlinske hrane. Veliko je odpadkov – 52 – 86%.
Optimalno razmerje esencionalnih aminokislin – sočasno rabimo 8 le teh v točnem razmerju
MAP – Master Amino Acid Pattern – dodatek
Kokošja jajca 48, ribje meso 32, soja 17, sirotka, mlečni izdelki 16, prehranjski dodatki MAP -99% izkoristek.
Dušični odpadki prebavila obremenjujejo. Nad 52% odpadkov je za starejše ,bolne, šibke, problem.
Pri 70 letih in če smo zderavi imamo 30% od tega, kar ima 30 letnik.
Moja pot leta 2000 – zdrav a izčrpan, star 48 let. 2010, ko je začel z dodatki MAP in 2012, ko je še dodal probiotike. Dobra črevesna flora in zunanja zaščita celic.
Slabo črevesje – smrdeče blato. Starost in šibkost – še bolj smrdeče blato. To pomeni, da hrana v nas gnije in se ne razgrajuje. Ko pade solna kislina, se to začne. Presnojedcu blato ne smrdi. Od Šveda je dobil prvič probiotike – v 3 dneh po 1 šilce. Blato je nehalo smrdeti.
Bio živila,
bio pridelava – celostna hrana,
bio hitra prehrana s potrebami celice.
Bio hitra hrana - milijoni let teženj k hitri prehrani. V Krškem je trgovina z bio prehrano 15% popust – na zadnji strani naslov firme iz Kopra – 14 dni po predavanju za prisotne na predavanju.
Hitra hrana – visoko procesirana – hitro presnovljiva – hamburger.
Svet je potrebno narediti dejansko boljši.
Kaj je genetsko pogojeno – konstanta – potrebne so stalne sile – razumeti moramo genetsko pogojeno.
Celostna hrana – nizka – neprocesirana.
Nebiološka – biološka.
Naša hrana – celostna – biološko pridelana hrana. Mešana, vegetarijanska. Nazaj k naravi.
Prevladujoča nekoč in danes deljeno po obdobjih. Pred 65 mil. let smo bili žužkojedi. Sadje 25 mil. let, nabiralništvo in lov 16 mil. let – uporablja se že ogenj za kuhanje, zadnja leta hitra hrana.
Katera hrana je še v spominu naših genov?
10 mil. let je premalo. Žuškojedstvo je predaleč nazaj. Torej to srednje je v naših genih. Dolžina črevesja se je z mešano – tudi mesno hrano skrajšala. Slepo črevo pa je ostanek popolne rastlinske hrane. Poveča se tudi naša telesna višina.
Pokaže divje zelje, ki je bila osnova za vse podobne sorte – sedanje zelje brokoli, cvetačo. Divja koruza je kot debel svinčnik – iz nje je nastala gojena koruza.
Tudi divjad je drugačno meso kot gojeno.
Vse divje sorte so za našo prebavo boljše.
Dawkins – Oxford – njegovo mnenje – potrebno je »v letu spremeniti sistem«. Reprodukcija se v naravi postopno spreminja, ne da bi se zato življenje ustavilo. Mi smo postopno spreminjajoči – zao smo neke vrste »skropucalo«. Smo dvojno – smo heterogeni – smo vsejedi vegetarijanci.
Tudi živali težijo k sodobno procesirani hrani. Čebla gre na sok in ne na nektar na roži, čeprav ji je oboje »pri roki«. Mravlje takoj napadejo sladkor.
Vse živali iščejo poživila. Fermentirani sadeži.
Zakaj je kuhana hrana tako vabljiva?
Vsebuje sladkor, ki je hitro uporaben.
Zakaj je nezdrava hrana tako vabljiva?
Moškim se testosteron dvigne pri pivu. Ženske s čokolado dobijo seratonin. ( Boljša reprodukcija – »sebični gen« - R Dawkins 1976).
Smo vegetarijanci, vsejedci, hitrojedci. Imamo 3 težnje v sebi. Katera je močnejša? Narava išče energetsko hitrejšo hrano. Tako se iz počasnega nabiranja žužkojedci spremenijo v sadje jedce, jedce kuhane hrane in pridemo do viskoprocesirane hrane, ki ima višji glikemični indeks.
Sladkor je poživilo – ni za zdravje.
Sedaj smo vegetarijansko vsejedi hitrojedci.
Velik problem – želja po hitri hrani ni le razvada, pač pa zmagovita varianta.
Vprašanje – kam nas to pelje; kaj naj naredi stroka; kaj lahko naredimo sami?
Kam nas vodi spontani razvoj? Krajše črevesje – še večja prilagojenost na hitro hrano. Manjše čeljusti in zobje. Več bolezni. Selekcija genov – tistih, ki bolje prenašajo hitro hrano.
Genske spremembe so lahko zelo hitre. Kot primer s kuščarjem - leta 1971 so z ladjo prenesli kuščarja z otoka Podkopište na otok Podmrčani. V 37 letih se je vrsta spremenila iz vsejede živali v rastlinojedo. To je nastalo v 19 generacijah – kar bi pri ljudeh pomenilo 380 let.
Vegetarianci so močnejši. Medsebojni odnosi. Kaj lahko naredi prehranska stroka?
Razvoj nove vrste hrane? Zdrava hitra hrana.
Kaj lahko naredimo sami za bolj zdravo prehrano? Izbiramo biološko pridelana celostna živila.
Pomlad življenja – mladi iz navadne hrane »dobijo« dovolj.
Jesen življenja – slabša presnova – »kurja juhica« - prehranjska prva pomoč – »tekoča energetska hrana« - zelena prava živila – minerale, rudnine 4%.
Centralni problem – celo telo – šele v več mesecih – beljakovine, črevesna flora, živa voda – skupna makro struktura.
Običajna živila niso optimalna – še posebno ne za starejše.
Trimesečni program – naj sistem prehranske prve pomoči – probiotiki, beljakovine MAP in kraljica – živa voda + zelena super živila.
Njegova knjiga »Prijateljem najboljše«
Zakaj vse tri? – pri vsem pomaga.
Njegov naslov www.iztokostan.com – več informacij na – dopolni prehranjski sistem – vztop. Pri iskanju izberi - izkušnje.
Je tudi na net tv – 27.4.15 ob 20.00
Je tudi v reviji Narava zdravi.
Zapisala Nevenka Vahtar