Dr. Marijanca Ajša Vižintin: Kitajska - 21. 10. 2025
U3 – Informacija – predavanje Zabukovje – Vida Kuselj – o demenci in klepet z vprašanji.
Bogdan Brilej – Foto-sekcija v U3 kot krožek. O telefonih pa od sedaj naprej ponovno v prostorih U3 15 minut po torkovem predavanju.
Marjan predavateljico na kratko predstavi kot Sevničanko.
Sama pa pove, da si je na kitajskem pogledala 4 velika mesta. Živi pa v Žurkovem dolu.
To je bila službena pot manjše skupine kolegov, ki so se družili s Slovenci, ki delajo na Kitajskem.
Imeli so tudi 1. piknik po koroni.
Obiskana mesta so imela 10, 12, 26 in 21 mil. prebivalcev in sedaj računajo, da jim lahko prištejemo še po 2 mil.
Stolpnice so ogromne – nova naselja nebotičnikov in ib njih dosti zelenja. Peking je bolj suho mesto, zato ob cestah ni toliko zelenja. Drugje pa je med pločniki, kolesarskimi potmi, motorji in avti zeleni pas. Vsa prevozna sredstva so električna, zato je vse tiho, ni hrupa.
Ob sliki univerzitetnega kampusa, ki vsebuje vse od študijskih prostorov, knjižnic in športnih objektov, je tudi veliko zelenja.
Mesto SUSHOV je Kitajske Benetke. Neverjetno lepe kamelije. Je novo in zelo hitro rastoče mesto z lepimi vrtovi. V trgovinah si lahko sposodiš njihove kostume, ti naredijo tudi pravo frizuro, da se s tem slikaš.
Stolpnice so osvetljene. Poslovne stavbe imajo tudi migetajoče učinke. Stanovanjski bloki pa so osvetljeni samo zgoraj.
Njena ekipa so živeli v hostlih. Nastanjeni so bili v starem delu mesta, tako je bila stavba ovita v zeleno rastlinje.
Zmaji, ki so značilni za Kitajsko so bili bolj redki, a nekaj so jih našli.
V roki na sliki drži en cvet in sladoled. Običajni so kuglica 1 euro, če pa je kot skulptura pa 2 eura. Zeleni je iz zelenega čaja.
Helerštajnovi arhivi - njegov zvezdni opazovalnik – on je bil Gorenjec in duhovnik in je bil na Pekinškem dvoru, kjer je dobil priznanje - postal je mandarin 3. reda.
Presenečene so bile v Pekingu, da so na trgu okrasne rondele s plastičnimi tulipani, ki pa so taki zaradi suše, ker pravih ne bi mogli vzdrževati.
Kontrole potnih listov povsod kot na letališču.
Na Kitajskem lahko iz slovenščine tudi diplomiraš.
V boljših restavracijah si hrano izbereš iz kataloga in tako po izgledu tudi dobiš.
Kitajski zid meri 21.000 km in 7.000 jih je urejenih za ogled turistom. Zid so skozi čas stalni zidali in rušili. Ker gre zid po pokrajini je to prava planinska tura. Turiste brez kondicije tudi premaga. Imajo pa za to žičnice in tudi »sankaško stezo«. Čeprav je pokrajina suha, divje češnje tu cvetijo.
Pogovarjali so se na Kitajskem tudi s Srbi, ki so tu poslovno.
Mladi računalničarji iz SLO so tu zelo sposobni. Dovoljenje za delo dobijo samo za 1 leto. Če jih potrebujejo pa ga podaljšajo.
Vse se plača v naprej prek aplikacije – tudi sladoled, se naroči kolesa za po mestu.
Park namenjen poročnim ponudbam, kjer starši izbirajo možnega kandidata za partnerja svojemu otroku.
996 – številka – sistem, ki je popeljal Kitajsko k takemu razvoju – delaš od 9 ure do 9 zvečer – 6 dni v tednu. Dopusta praktično nimajo. Politike enega otroka ni več.
Ni vse idealno, a očarala jo je zelena ureditev. O podeželju pa ne more nič reči, ker do tja niso prišli.
Za konec doda povabilo v Sevniško Knjižnico - Joe Valenčič.
Nevenka Vahtar
Bogdan Brilej – Foto-sekcija v U3 kot krožek. O telefonih pa od sedaj naprej ponovno v prostorih U3 15 minut po torkovem predavanju.
Marjan predavateljico na kratko predstavi kot Sevničanko.
Sama pa pove, da si je na kitajskem pogledala 4 velika mesta. Živi pa v Žurkovem dolu.
To je bila službena pot manjše skupine kolegov, ki so se družili s Slovenci, ki delajo na Kitajskem.
Imeli so tudi 1. piknik po koroni.
Obiskana mesta so imela 10, 12, 26 in 21 mil. prebivalcev in sedaj računajo, da jim lahko prištejemo še po 2 mil.
Stolpnice so ogromne – nova naselja nebotičnikov in ib njih dosti zelenja. Peking je bolj suho mesto, zato ob cestah ni toliko zelenja. Drugje pa je med pločniki, kolesarskimi potmi, motorji in avti zeleni pas. Vsa prevozna sredstva so električna, zato je vse tiho, ni hrupa.
Ob sliki univerzitetnega kampusa, ki vsebuje vse od študijskih prostorov, knjižnic in športnih objektov, je tudi veliko zelenja.
Mesto SUSHOV je Kitajske Benetke. Neverjetno lepe kamelije. Je novo in zelo hitro rastoče mesto z lepimi vrtovi. V trgovinah si lahko sposodiš njihove kostume, ti naredijo tudi pravo frizuro, da se s tem slikaš.
Stolpnice so osvetljene. Poslovne stavbe imajo tudi migetajoče učinke. Stanovanjski bloki pa so osvetljeni samo zgoraj.
Njena ekipa so živeli v hostlih. Nastanjeni so bili v starem delu mesta, tako je bila stavba ovita v zeleno rastlinje.
Zmaji, ki so značilni za Kitajsko so bili bolj redki, a nekaj so jih našli.
V roki na sliki drži en cvet in sladoled. Običajni so kuglica 1 euro, če pa je kot skulptura pa 2 eura. Zeleni je iz zelenega čaja.
Helerštajnovi arhivi - njegov zvezdni opazovalnik – on je bil Gorenjec in duhovnik in je bil na Pekinškem dvoru, kjer je dobil priznanje - postal je mandarin 3. reda.
Presenečene so bile v Pekingu, da so na trgu okrasne rondele s plastičnimi tulipani, ki pa so taki zaradi suše, ker pravih ne bi mogli vzdrževati.
Kontrole potnih listov povsod kot na letališču.
Na Kitajskem lahko iz slovenščine tudi diplomiraš.
V boljših restavracijah si hrano izbereš iz kataloga in tako po izgledu tudi dobiš.
Kitajski zid meri 21.000 km in 7.000 jih je urejenih za ogled turistom. Zid so skozi čas stalni zidali in rušili. Ker gre zid po pokrajini je to prava planinska tura. Turiste brez kondicije tudi premaga. Imajo pa za to žičnice in tudi »sankaško stezo«. Čeprav je pokrajina suha, divje češnje tu cvetijo.
Pogovarjali so se na Kitajskem tudi s Srbi, ki so tu poslovno.
Mladi računalničarji iz SLO so tu zelo sposobni. Dovoljenje za delo dobijo samo za 1 leto. Če jih potrebujejo pa ga podaljšajo.
Vse se plača v naprej prek aplikacije – tudi sladoled, se naroči kolesa za po mestu.
Park namenjen poročnim ponudbam, kjer starši izbirajo možnega kandidata za partnerja svojemu otroku.
996 – številka – sistem, ki je popeljal Kitajsko k takemu razvoju – delaš od 9 ure do 9 zvečer – 6 dni v tednu. Dopusta praktično nimajo. Politike enega otroka ni več.
Ni vse idealno, a očarala jo je zelena ureditev. O podeželju pa ne more nič reči, ker do tja niso prišli.
Za konec doda povabilo v Sevniško Knjižnico - Joe Valenčič.
Nevenka Vahtar
Novo predavanje: v goste prihaja dr. Marijanca Ajša Vižintin, naša sokrajanka. In kot se pogosto zgodi, o tistih, ki so in bivajo med nami, vemo najman!
Na prvem od dveh letošnjih predavanj bo spregovorila o Kitajski, njenih vrtovih in še o čem. Prilagam njen bogat življenjepis in vas vabim, da pridete v torek uživat v njeni pripovedi.
Alenka Žuraj Balog
Na prvem od dveh letošnjih predavanj bo spregovorila o Kitajski, njenih vrtovih in še o čem. Prilagam njen bogat življenjepis in vas vabim, da pridete v torek uživat v njeni pripovedi.
Alenka Žuraj Balog
Raziskovalna dejavnost
Marijanca Ajša Vižintin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Ukvarja se z izzivi vključevanja, z vključevanjem otrok priseljencev, razvojem medkulturne zmožnosti pri pedagoških delavkah, delavcih ter z izseljevanjem Slovenk, Slovencev po svetu, predvsem v Nemčijo, Bosno in Hercegovino. Spodbuja ohranjanje maternega jezika pri priseljenih in izseljenih, raziskuje področja večjezičnosti, sestavljene identitete, spreminjajoče se kulture, integracije, inkluzije.
V letih 2013–14 in od 2024 naprej je sourednica znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands, https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands. Koordinirala je 5-letni nacionalni projekt Le z drugimi smo (2016-2021), v katerem je na petih 16-urnih seminarjih sodelovalo 10.208 pedagoških delavk, delavcev, https://lezdrugimismo.si/. Sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, povezanih z migracijskimi temami, udeležuje se slovenskih in tujih konferenc (Avstrija, Bahrajn, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Nemčija, Madžarska, Švedska; po spletu tudi Japonska, Portugalska). Je avtorica več znanstvenih člankov in poglavij ter dveh znanstvenih monografij: »Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev« (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017) in »The role of teachers in the successful integration and intercultural education of migrant children« (Cambridge Scholars Publishing, 2022). Gostovala in izpopolnjevala se je na univerzah v Ohio State University v ZDA, Suzhouu na Kitajskem, v Parizu v Relais Culture Europe Association. Kot docentka Univerze v Novi Gorici vodi na mednarodnem magistrskem študiju migracij EMMIR modul Intercultural Education in predava na Univerzi v Stavangerju na Norveškem.
Zaposlitve: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (2015–, 2011–2014), Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko (2018–), Medkulturni inštitut (2015), Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici (2009–2011), Osnovna šola DBB Hrpelje Kozina (2003–2009).
Objave (izbor)
• KERN, Boris, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2025. Učenje slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Dve domovini / Two Homelands 62, 269–293, DOI: https://doi.org/10.3986/2025.2.14
• MILHARČIČ HLADNIK, Mirjam, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Organiziranost in življenjske zgodbe slovenskih izseljencev in izseljenk. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.). Slovenske selitve v socializmu. Založba ZRC, 145–254, DOI: https://doi.org/10.3986/9789610509103
• KOŽAR ROSULNIK, Klara, LUKŠIČ HACIN, Marina, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Mednarodno kroženje in izmenjava najvišje izobraženih ali beg možganov? Dve domovini / Two Homelands 60, 161–180, DOI: https://doi.org/10.3986/2024.2.09
• KOŽAR ROSULNIK, Klara, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Intercultural education and mother tongues of immigrant children: the case of Slovenia. European journal of inclusive education 3/1, 185–199, DOI: https://doi.org/10.7146/ejie.v3i1.146801
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2022. The role of teachers in the successful integration and intercultural education of migrant children. Cambridge Scholars Publishing
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, KERN, Boris, 2022. Začetni tečaj slovenščine in medkulturni dialog pri vključevanju otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands 56, 131–148, https://doi.org/10.3986/dd.2022.2.10
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2021. Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju. Dve domovini / Two Homelands 54, 189–204, https://doi.org/10.3986/dd.2021.2.14
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2019. Bosnian language lessons as the mother tongue of immigrants and their descendants in Slovenia [Dopolnilni pouk bosanskega jezika in kulture za bošnjaške priseljence in njihove potomce v Sloveniji]. V: ŠUŠKO, Dževada (ur.). Both Muslim and European: diasporic and migrant identities of Bosniaks (Muslim minorities, vol. 30). Brill, 124–147, https://brill.com/edcollbook/title/54445.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2018. Dve domovini / Two Homelands 47, 89–106, https://doi.org/10.3986/dd.2018.1.06
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2017. Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev. Založba ZRC, ZRC SAZU, DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500131
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša. 2016. (Im)migrant and ethnic minority literature in education curricula in Slovenia. CLCWeb: comparative literature and culture 18/1, DOI: 10.7771/1481-4374.2763.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja. Annales, Series historia et sociologia 25/1, 211–222.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Interculturality as a principle and the cooperation of school with the local environment V: RADOVAN, Marko, KOŚCIELNIAK, Marek (ur.). Learning and education in community: the role of schools and community organisations = Učenje in izobraževanje v skupnosti: vloga šole in skupnostnih organizacij. Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts, 115–135.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Otroci in dopolnilni pouk slovenščine v Bosni in Hercegovini: od jezika prednikov do jezika prihodnosti. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje. 2., razširjena izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 157–173, https://doi.org/10.3986/9789612548469.
Marijanca Ajša Vižintin je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Ukvarja se z izzivi vključevanja, z vključevanjem otrok priseljencev, razvojem medkulturne zmožnosti pri pedagoških delavkah, delavcih ter z izseljevanjem Slovenk, Slovencev po svetu, predvsem v Nemčijo, Bosno in Hercegovino. Spodbuja ohranjanje maternega jezika pri priseljenih in izseljenih, raziskuje področja večjezičnosti, sestavljene identitete, spreminjajoče se kulture, integracije, inkluzije.
V letih 2013–14 in od 2024 naprej je sourednica znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands, https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands. Koordinirala je 5-letni nacionalni projekt Le z drugimi smo (2016-2021), v katerem je na petih 16-urnih seminarjih sodelovalo 10.208 pedagoških delavk, delavcev, https://lezdrugimismo.si/. Sodeluje v številnih domačih in mednarodnih projektih, povezanih z migracijskimi temami, udeležuje se slovenskih in tujih konferenc (Avstrija, Bahrajn, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Nemčija, Madžarska, Švedska; po spletu tudi Japonska, Portugalska). Je avtorica več znanstvenih člankov in poglavij ter dveh znanstvenih monografij: »Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev« (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017) in »The role of teachers in the successful integration and intercultural education of migrant children« (Cambridge Scholars Publishing, 2022). Gostovala in izpopolnjevala se je na univerzah v Ohio State University v ZDA, Suzhouu na Kitajskem, v Parizu v Relais Culture Europe Association. Kot docentka Univerze v Novi Gorici vodi na mednarodnem magistrskem študiju migracij EMMIR modul Intercultural Education in predava na Univerzi v Stavangerju na Norveškem.
Zaposlitve: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije (2015–, 2011–2014), Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko (2018–), Medkulturni inštitut (2015), Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici (2009–2011), Osnovna šola DBB Hrpelje Kozina (2003–2009).
Objave (izbor)
• KERN, Boris, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2025. Učenje slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Dve domovini / Two Homelands 62, 269–293, DOI: https://doi.org/10.3986/2025.2.14
• MILHARČIČ HLADNIK, Mirjam, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Organiziranost in življenjske zgodbe slovenskih izseljencev in izseljenk. V: LUKŠIČ-HACIN, Marina (ur.). Slovenske selitve v socializmu. Založba ZRC, 145–254, DOI: https://doi.org/10.3986/9789610509103
• KOŽAR ROSULNIK, Klara, LUKŠIČ HACIN, Marina, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Mednarodno kroženje in izmenjava najvišje izobraženih ali beg možganov? Dve domovini / Two Homelands 60, 161–180, DOI: https://doi.org/10.3986/2024.2.09
• KOŽAR ROSULNIK, Klara, VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2024. Intercultural education and mother tongues of immigrant children: the case of Slovenia. European journal of inclusive education 3/1, 185–199, DOI: https://doi.org/10.7146/ejie.v3i1.146801
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2022. The role of teachers in the successful integration and intercultural education of migrant children. Cambridge Scholars Publishing
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, KERN, Boris, 2022. Začetni tečaj slovenščine in medkulturni dialog pri vključevanju otrok priseljencev. Dve domovini / Two Homelands 56, 131–148, https://doi.org/10.3986/dd.2022.2.10
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2021. Začetki dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Nemčiji v 20. stoletju. Dve domovini / Two Homelands 54, 189–204, https://doi.org/10.3986/dd.2021.2.14
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2019. Bosnian language lessons as the mother tongue of immigrants and their descendants in Slovenia [Dopolnilni pouk bosanskega jezika in kulture za bošnjaške priseljence in njihove potomce v Sloveniji]. V: ŠUŠKO, Dževada (ur.). Both Muslim and European: diasporic and migrant identities of Bosniaks (Muslim minorities, vol. 30). Brill, 124–147, https://brill.com/edcollbook/title/54445.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2018. Dve domovini / Two Homelands 47, 89–106, https://doi.org/10.3986/dd.2018.1.06
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2017. Medkulturna vzgoja in izobraževanje: vključevanje otrok priseljencev. Založba ZRC, ZRC SAZU, DOI: https://doi.org/10.3986/9789610500131
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša. 2016. (Im)migrant and ethnic minority literature in education curricula in Slovenia. CLCWeb: comparative literature and culture 18/1, DOI: 10.7771/1481-4374.2763.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Prepoznavanje kulturne mešanosti in sestavljene identitete znotraj državnih meja. Annales, Series historia et sociologia 25/1, 211–222.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Interculturality as a principle and the cooperation of school with the local environment V: RADOVAN, Marko, KOŚCIELNIAK, Marek (ur.). Learning and education in community: the role of schools and community organisations = Učenje in izobraževanje v skupnosti: vloga šole in skupnostnih organizacij. Znanstvena založba Filozofske fakultete: = University Press, Faculty of Arts, 115–135.
• VIŽINTIN, Marijanca Ajša, 2015. Otroci in dopolnilni pouk slovenščine v Bosni in Hercegovini: od jezika prednikov do jezika prihodnosti. V: ŽITNIK SERAFIN, Janja (ur.). Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje. 2., razširjena izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 157–173, https://doi.org/10.3986/9789612548469.
