Dušica Kunaver: Življenjski opus - 23. 10. 2018
Samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, * 1937, Ljubljana.
Članek o njej.
Članek o njej.
Marjan jo predstavi kot romantično etnologinjo, ki je 40 let učila angleščino. Aleš Kunaver je njen soprog in zelo znan alpinist.
Zdi se ji pomembno, da imamo U3, kjer se člani aktivno vključujejo. Razmišlja kot učiteljica – za naprej nosi lepe stvari. Ob vsem grdem, ki ga otrokom damo, jim dajmo še kaj lepega, domačega.
Nekaj časa je bila glede šolskih načrtov kot fijakerski konj. Potem je postala bolj široka. Ljubo ji je bilo ljudsko gradivo. Tudi v zvezi z možem je nastalo veliko gradiv. Njen oče pa je doživel 5 vojn: »Naj mladi vedo, da svobodo nismo dobili zastonj!« - kot invalid je bil vedno nasmejan.
Dotakne se tudi soproga alpinista Aleša in njegovih prijateljev, ki so si vedno pomagali in podpirali, da je le en prišel na vrh.
Če bi imeli zavedanje, da imamo toliko za pokazati, za povedati, bi lahko ponosno vstopali v Evropo! Zgodovina, športi, alpinizem. Leta 1960 se je narod veselil uspehov naših himalajcev. Gora Trisul je bila od Slovencev zelo obdelana. Makalu, Lotse. Doseženi izjemni uspehi, z domačo opremo – obenem pa so bili tako skromni.
Skromnost je sicer lepa čednost, a je prav, da se ve, kdo si in kaj si dosegel. Če mi znamo tuj jezik, s tem mi omogočamo komunikacijo – bodimo na to ponosni:
Pesem - »Lepa Anka, mili bože, kak sam lepa!« - poje ponosno, ne bahato.
»Sem Ribnčan Urban, po celem svetu znan!« - se zaveda, da nekaj velja.
Vse pesmi Dušica Kunaver takoj zapoje in povabi k sodelovanju.
To čutenje bi morali predajati mladim. Imamo dve zgodovini - ena je bila, da je minister Gregor velel tako zapisati. Ljudsko pa ni časovno točno zapisano, a ima veliko vsebine. Kralj Matjaž še danes ni umrl. Bil je pravičen in le spi.
Pred 2500 leti je učitelj zgodovino povedal v zgodbah. Grki niso nič naredili brez nasveta iz Delf. Le te so bile 400 let nezmotljive. Aleksander veliki je dobil odgovor: »Vrneš se ne padeš v boju.« - bistvo prerokbe je bilo, da vedno drži, le vejica mora biti potem prav postavljena.
Vladar, ki je imel 2 sinova, je želel vedeti, kdo ga bo nasledil.
»Grški vladar prvi poljubil mater.« - izluščiti je potrebno bit vsebine. Drugi sin je iskal – mati, mati narava, mati domovina - našel bistvo – mati je zemlja in je poljubil zemljo.
Z vsemi čuti je potrebno zaobjeti državo in ključne probleme izluščiti.
V Evropi lahko vse jezike spraviš na en »plonkceglc«. Angleščina osvaja svet s svoji preprostostjo.
Šege in navade od Januarja do Decembra in od rojstva do smrti.
Pomembni so voda, kruh in les.
Od lesene zibelke do krste.
Voda za krst in za slovo.
Kruh je vedno ob tem zraven.
To je naša trdna zgodovina, ki jo nima vsak. Ob vseh tujcih, ki so bili v naši domovini, se je ohranilo ogromno našega domačega.
Samo v domovih za ostarele še vedo, kakšni so naši običaji. Ko teh starih ljudi ne bo več, to bo čez 5 – 10 let, se bo to porazgubilo. V decembru se že čaka pomlad. Nekoč se je šlo na goro Svarogu prižgati kres – mlado Sonce začne rasti iz Jaroga in raste v Kresnika. 21.12. začetek zime 24.12. solsticij. Žegnan les – staro verovanje. 21.3. – 24. 6. Kresnik zeleni junij.
Če otroci narišejo zimo, je to starka – poimenovali so jo Pehta baba. Fantje na vasi, ko je zima res mrzla, se oblečejo v belo ali v grdo, strašno starko. Vedno pa so ti liki brez obraza – kot Zeleni Jurij. Leska pa je kot šiba za poditi zimo. Kurent je strašen, da ima moč pregnati zimo. Zeleni Jurij – zeleno božanstvo, zato ne vidiš obličja, ker ne več kako je božanstvo – vse so to poganski liki. 6.1. – pirnahti. Predpust – poročaš se pred pustom ali po martinovem, ko ni toliko dela.
Kako so izražali ljubezen? Naša zgodovina: »Tiho bodi in delaj!« Kako bi fant dekletu rekel, da jo ima rad. »Ljubim te« se v ljudskem jeziku ni uporabljalo. Najtežja dela so bila vedno tudi praznovanje. Predlo se je od novembra do marca. Veseli večeri ob svečki – 5 predic, vsak večer v drugi hiši. Od tu izvira: »Zakaj si prišel svetit?« Fant je prišel osvajati. Kolovrat ji je nesel domov. Žetev, košnja, težko delo – praznik. Kateri fant se je pri delu postavil za dekle, ali obratno – je že cela vas vedela, katera dva sta si všeč. To je bila ljubezen, veliko je bilo tudi dogovarjanja. A naše pesmi gredo v 10.000-če. Ti zadnji, ki so še po tem živeli, so sedaj stari 90 in več let.
Ljudska pesem reče: »Zapoj z menoj!« - s pesmijo, ki je šla od ust do ust in se tudi prilagaja. 2 x ponoviš, da privabiš tudi druge k petju.
»Moje dekle je še mlada ja, ja!« - verjemi tej ljudski, ker ni zlagana.
Povezanost človek – žival. Božični kruh je dobila tudi vsaka žival – ne glede na revščino. Vse narejeno doma – svoje – »domovina v celoti«.
Kozolec je v vrhu svetovnega stavbarstva – ne podre ga potres. Kako bo les posekal, kako postavil, nič premazal, a je večen – nešolan gradbinec.
Pančne končnice – 600 motivov z našo zgodovino. Čebelnjak je tudi trden (brez šol).
Marec – ptički se ženijo. 12.3. – takrat gredo fantje k vojakom za celo življenje. Fantje raje k rokovnjačem v hribe.
»Dunaj« - odkupila je raje fanta za 100 kron, da ni šel k vojakom. Potem so skrajšali vojaščino na 7 – 3 leta. Takrat postane vojaška pesem veselejša.
April je velikonočen – ponedeljek je družinski dan. Bela krajina, obrobne pokrjine – zelo trmaste – mehke. Temperament glede na pokrajino. V Beli krajini je dekle plesalca izbralo javno.
Tabu – na Ptuju v domu upokojencev – kmetje so krasili vodnjake za novo leto. Ena starka je kot 16-letna šla k vodnjaku, kjer so se igrali. Njena nona pa: »Nevihta, nevihta, hitro živino v štalo!« - z posušenimi rožicami Sv. Ivana je odgnala nevihto – ker tako mora biti, ki je potem res ni bilo. To je naredila kot svečenica. Bodimo spoštljivi do ljudskega izročila.
Pomeni - Smreka= poštar. Oznanjevalci vesele novice = mlaji. Jurij = kresna noč – lahko slišiš živali govoriti. Julij, avgust – pred sončnim vzhodom. Lipa – vse na vasi se je dogajalo pod vaško lipo – vas je bila tu enotna. Kmečki zidovi pred Turki – trdnost le s kmečkim znanjem. Za celo vas so se dogovorili za košnjo in za vse postorili. Na koncu vsakega dne je bil likof.
Imena – prosinec – proso. Sušec – suša. Mali in veliki traven – vse s pomenom. Kimovec – kima s sadjem. Vse je v povezavi z naravo. November – Martinovo – zapre kmečko leto: pridelki so pospravljenj, živina nazaj s paše, smo dobre volje. December – Miklavž, Božič – predkrščanska obredja. Žegnan les – na podeželju velika veja, da se da na vsak del posestva vejico. Tepeškanje – postane šega – les – leskovka – dotik lesa te pozdravi. Lepi zimski večeri – ded pripoveduje pripovedke. Med – smo v svetovnem vrhu – Janša – svetovni učitelj, ki je bil v osnovi neuk.
»Kje so tiste stezice ki so nekoč bile?« zapojemo vsi
Zapisala Nevenka Vahtar
Zdi se ji pomembno, da imamo U3, kjer se člani aktivno vključujejo. Razmišlja kot učiteljica – za naprej nosi lepe stvari. Ob vsem grdem, ki ga otrokom damo, jim dajmo še kaj lepega, domačega.
Nekaj časa je bila glede šolskih načrtov kot fijakerski konj. Potem je postala bolj široka. Ljubo ji je bilo ljudsko gradivo. Tudi v zvezi z možem je nastalo veliko gradiv. Njen oče pa je doživel 5 vojn: »Naj mladi vedo, da svobodo nismo dobili zastonj!« - kot invalid je bil vedno nasmejan.
Dotakne se tudi soproga alpinista Aleša in njegovih prijateljev, ki so si vedno pomagali in podpirali, da je le en prišel na vrh.
Če bi imeli zavedanje, da imamo toliko za pokazati, za povedati, bi lahko ponosno vstopali v Evropo! Zgodovina, športi, alpinizem. Leta 1960 se je narod veselil uspehov naših himalajcev. Gora Trisul je bila od Slovencev zelo obdelana. Makalu, Lotse. Doseženi izjemni uspehi, z domačo opremo – obenem pa so bili tako skromni.
Skromnost je sicer lepa čednost, a je prav, da se ve, kdo si in kaj si dosegel. Če mi znamo tuj jezik, s tem mi omogočamo komunikacijo – bodimo na to ponosni:
Pesem - »Lepa Anka, mili bože, kak sam lepa!« - poje ponosno, ne bahato.
»Sem Ribnčan Urban, po celem svetu znan!« - se zaveda, da nekaj velja.
Vse pesmi Dušica Kunaver takoj zapoje in povabi k sodelovanju.
To čutenje bi morali predajati mladim. Imamo dve zgodovini - ena je bila, da je minister Gregor velel tako zapisati. Ljudsko pa ni časovno točno zapisano, a ima veliko vsebine. Kralj Matjaž še danes ni umrl. Bil je pravičen in le spi.
Pred 2500 leti je učitelj zgodovino povedal v zgodbah. Grki niso nič naredili brez nasveta iz Delf. Le te so bile 400 let nezmotljive. Aleksander veliki je dobil odgovor: »Vrneš se ne padeš v boju.« - bistvo prerokbe je bilo, da vedno drži, le vejica mora biti potem prav postavljena.
Vladar, ki je imel 2 sinova, je želel vedeti, kdo ga bo nasledil.
»Grški vladar prvi poljubil mater.« - izluščiti je potrebno bit vsebine. Drugi sin je iskal – mati, mati narava, mati domovina - našel bistvo – mati je zemlja in je poljubil zemljo.
Z vsemi čuti je potrebno zaobjeti državo in ključne probleme izluščiti.
V Evropi lahko vse jezike spraviš na en »plonkceglc«. Angleščina osvaja svet s svoji preprostostjo.
Šege in navade od Januarja do Decembra in od rojstva do smrti.
Pomembni so voda, kruh in les.
Od lesene zibelke do krste.
Voda za krst in za slovo.
Kruh je vedno ob tem zraven.
To je naša trdna zgodovina, ki jo nima vsak. Ob vseh tujcih, ki so bili v naši domovini, se je ohranilo ogromno našega domačega.
Samo v domovih za ostarele še vedo, kakšni so naši običaji. Ko teh starih ljudi ne bo več, to bo čez 5 – 10 let, se bo to porazgubilo. V decembru se že čaka pomlad. Nekoč se je šlo na goro Svarogu prižgati kres – mlado Sonce začne rasti iz Jaroga in raste v Kresnika. 21.12. začetek zime 24.12. solsticij. Žegnan les – staro verovanje. 21.3. – 24. 6. Kresnik zeleni junij.
Če otroci narišejo zimo, je to starka – poimenovali so jo Pehta baba. Fantje na vasi, ko je zima res mrzla, se oblečejo v belo ali v grdo, strašno starko. Vedno pa so ti liki brez obraza – kot Zeleni Jurij. Leska pa je kot šiba za poditi zimo. Kurent je strašen, da ima moč pregnati zimo. Zeleni Jurij – zeleno božanstvo, zato ne vidiš obličja, ker ne več kako je božanstvo – vse so to poganski liki. 6.1. – pirnahti. Predpust – poročaš se pred pustom ali po martinovem, ko ni toliko dela.
Kako so izražali ljubezen? Naša zgodovina: »Tiho bodi in delaj!« Kako bi fant dekletu rekel, da jo ima rad. »Ljubim te« se v ljudskem jeziku ni uporabljalo. Najtežja dela so bila vedno tudi praznovanje. Predlo se je od novembra do marca. Veseli večeri ob svečki – 5 predic, vsak večer v drugi hiši. Od tu izvira: »Zakaj si prišel svetit?« Fant je prišel osvajati. Kolovrat ji je nesel domov. Žetev, košnja, težko delo – praznik. Kateri fant se je pri delu postavil za dekle, ali obratno – je že cela vas vedela, katera dva sta si všeč. To je bila ljubezen, veliko je bilo tudi dogovarjanja. A naše pesmi gredo v 10.000-če. Ti zadnji, ki so še po tem živeli, so sedaj stari 90 in več let.
Ljudska pesem reče: »Zapoj z menoj!« - s pesmijo, ki je šla od ust do ust in se tudi prilagaja. 2 x ponoviš, da privabiš tudi druge k petju.
»Moje dekle je še mlada ja, ja!« - verjemi tej ljudski, ker ni zlagana.
Povezanost človek – žival. Božični kruh je dobila tudi vsaka žival – ne glede na revščino. Vse narejeno doma – svoje – »domovina v celoti«.
Kozolec je v vrhu svetovnega stavbarstva – ne podre ga potres. Kako bo les posekal, kako postavil, nič premazal, a je večen – nešolan gradbinec.
Pančne končnice – 600 motivov z našo zgodovino. Čebelnjak je tudi trden (brez šol).
Marec – ptički se ženijo. 12.3. – takrat gredo fantje k vojakom za celo življenje. Fantje raje k rokovnjačem v hribe.
»Dunaj« - odkupila je raje fanta za 100 kron, da ni šel k vojakom. Potem so skrajšali vojaščino na 7 – 3 leta. Takrat postane vojaška pesem veselejša.
April je velikonočen – ponedeljek je družinski dan. Bela krajina, obrobne pokrjine – zelo trmaste – mehke. Temperament glede na pokrajino. V Beli krajini je dekle plesalca izbralo javno.
Tabu – na Ptuju v domu upokojencev – kmetje so krasili vodnjake za novo leto. Ena starka je kot 16-letna šla k vodnjaku, kjer so se igrali. Njena nona pa: »Nevihta, nevihta, hitro živino v štalo!« - z posušenimi rožicami Sv. Ivana je odgnala nevihto – ker tako mora biti, ki je potem res ni bilo. To je naredila kot svečenica. Bodimo spoštljivi do ljudskega izročila.
Pomeni - Smreka= poštar. Oznanjevalci vesele novice = mlaji. Jurij = kresna noč – lahko slišiš živali govoriti. Julij, avgust – pred sončnim vzhodom. Lipa – vse na vasi se je dogajalo pod vaško lipo – vas je bila tu enotna. Kmečki zidovi pred Turki – trdnost le s kmečkim znanjem. Za celo vas so se dogovorili za košnjo in za vse postorili. Na koncu vsakega dne je bil likof.
Imena – prosinec – proso. Sušec – suša. Mali in veliki traven – vse s pomenom. Kimovec – kima s sadjem. Vse je v povezavi z naravo. November – Martinovo – zapre kmečko leto: pridelki so pospravljenj, živina nazaj s paše, smo dobre volje. December – Miklavž, Božič – predkrščanska obredja. Žegnan les – na podeželju velika veja, da se da na vsak del posestva vejico. Tepeškanje – postane šega – les – leskovka – dotik lesa te pozdravi. Lepi zimski večeri – ded pripoveduje pripovedke. Med – smo v svetovnem vrhu – Janša – svetovni učitelj, ki je bil v osnovi neuk.
»Kje so tiste stezice ki so nekoč bile?« zapojemo vsi
Zapisala Nevenka Vahtar