Dr. Otto Gerdina: O starizmu - 18. 11. 2025
Dr. Otto Gerdina je raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in direktor zavoda OPRO. Deluje na področju sociologije staranja, kjer se trenutno ukvarja s problemom revščine v starosti, medijskimi reprezentacijami starosti, starizmom, ter javnimi stališči povezani s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Doslej za svoje delo prejel več nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najprej ob čakanju, da se prijavimo na novoletni žur, še pogled na foto razstavo v avli. Še nekaj informacij o krožkih.
Alenka Žuraj nam predstavi gosta.
Predavanje O starizmu - Otto Gerdina. Žal je dovoljena le ena preglednica. Upam pa, da vam bo moj povzetek tudi dovolj.
Najbolj razširjena in sprejeta oblika diskriminacije. V osnovi diskriminiranje katere koli starostne skupine glede na starost skupine. Sedaj pa se uveljavlja bolj uporaba starizem za starejše in mladizem za mlade - največkrat v odnosu srednje starostne skupine.
Pogosto so temelj stereotipi in poenostavljanje sodb o drugih ljudeh. Temu sledi tudi pretiravanje o nekaterih značilnostih, njihovem obsegu in pomembnosti.
Evolucijsko je bilo to nekoč pomembno za preživetje skupnosti.
V sedanji tehnološki družbi se zanašamo bolj na tehnologijo kot na izkušnje in modrost. Spoštujejo se vrednote, ki so sestavina mladosti.
Pomembno za starizem: kako se stare ljudi dojema, razume. Kako se ljudje počutijo v odnosu do starih ljudi in jih ocenjujejo. Kako ljudje ravnajo s starimi ljudmi. O tem se je začelo govoriti že 1969 – ena starostna skupina napram drugi. 1975 diskriminacija skupine, ki je stara. 2021 stereotipi, predsodki in diskriminacija do drugih in do sebe na podlagi starosti.
Individualni starizem, ko se posameznik odzove na posameznika ali celotno skupino ljudi določene starosti. Institucionalni starizem pa se dogaja v zdravstvu, ko določeno osebo tretirajo kot staro in zato »normalno s težavami, ki so del starosti«. Zato ne pomagajo – »saj se več ne splača«. To trenutno še poslabšuje trenutno stanje v zdravstvu.
Pozitivni in negativni starizmi. Negativni – bolezen, grd videz, izolacija, revščina. Pozitivni – prijaznost, modrost, zanesljivost, politična moč, svoboda, sreča. To se zanimivo ne kaže od otrok do starejših, temveč bolj od odraslih mlajših generacij.
Toplina in kompetentnost – različne kombinacije - sočutje in ponos, sočutje in prezir, prezir in zavist, zavist in ponos. Starejši so doživeti bolj kot manj kompetentni in manj ambiciozni, a bolj topli in prijazni.
Stari ljudje se ne smejo »videti v ogledalu« - to pomeni zavedanje EMŠO, gub. Po tem postanejo žalostni in izgubijo žar v očeh. Če pa se gledaš navznoter, vidiš sebe kot osebo polno želja in veselja in imaš žar v očeh, ker si odločen, da boš s seboj še kaj naredil.
Ekonomske posledice starizma v zdravstvu – stroški pregledov, saj z leti je več težav. A pri mladih je tudi diabetes, kajenje in še marsikaj, kar ni vezano na leta.
Posledice na individualni ravni – manjša kvaliteta življenja in več zdravstvenih težav. Na srednji ravni – izguba družbe, posledično več stroškov. Družabna raven – medgeneracijski konflikti, družabne neenakosti. Posledično se ugotavlja na ravni EU, da je več starostne diskriminacije kot na podlagi rase ali spola.
To sedaj vodi k spodbujanju medgeneracijskega povezovanja, saj družin z več generacij skoraj ni (kar je prej skrbelo za vsaj delno reševanje tega problema).
Pa tudi medijska politika mora temu slediti in ne delati afer tam kjer jih ni z enostranskim poročanjem.
Raziskovalci pa morajo temu slediti in spodbujati pametne rešitve.
Sklepne misli: pri starizmu gre za diskriminatorna vedenja, ki izhajajo iz pozitivnih ali negativnih stereotipov ali predsodkov. Starizma se pogosto ne zavedamo, saj deluje prikrito in na različnih nivojih. Starostni stereotipi se tokom življenja ponotranjijo in v starosti utelesijo.
Na YouTube poišči filmček – »Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra.«
Fotografije in zapis o predavanju: Nevenka Vahtar.
Najprej ob čakanju, da se prijavimo na novoletni žur, še pogled na foto razstavo v avli. Še nekaj informacij o krožkih.
Alenka Žuraj nam predstavi gosta.
Predavanje O starizmu - Otto Gerdina. Žal je dovoljena le ena preglednica. Upam pa, da vam bo moj povzetek tudi dovolj.
Najbolj razširjena in sprejeta oblika diskriminacije. V osnovi diskriminiranje katere koli starostne skupine glede na starost skupine. Sedaj pa se uveljavlja bolj uporaba starizem za starejše in mladizem za mlade - največkrat v odnosu srednje starostne skupine.
Pogosto so temelj stereotipi in poenostavljanje sodb o drugih ljudeh. Temu sledi tudi pretiravanje o nekaterih značilnostih, njihovem obsegu in pomembnosti.
Evolucijsko je bilo to nekoč pomembno za preživetje skupnosti.
V sedanji tehnološki družbi se zanašamo bolj na tehnologijo kot na izkušnje in modrost. Spoštujejo se vrednote, ki so sestavina mladosti.
Pomembno za starizem: kako se stare ljudi dojema, razume. Kako se ljudje počutijo v odnosu do starih ljudi in jih ocenjujejo. Kako ljudje ravnajo s starimi ljudmi. O tem se je začelo govoriti že 1969 – ena starostna skupina napram drugi. 1975 diskriminacija skupine, ki je stara. 2021 stereotipi, predsodki in diskriminacija do drugih in do sebe na podlagi starosti.
Individualni starizem, ko se posameznik odzove na posameznika ali celotno skupino ljudi določene starosti. Institucionalni starizem pa se dogaja v zdravstvu, ko določeno osebo tretirajo kot staro in zato »normalno s težavami, ki so del starosti«. Zato ne pomagajo – »saj se več ne splača«. To trenutno še poslabšuje trenutno stanje v zdravstvu.
Pozitivni in negativni starizmi. Negativni – bolezen, grd videz, izolacija, revščina. Pozitivni – prijaznost, modrost, zanesljivost, politična moč, svoboda, sreča. To se zanimivo ne kaže od otrok do starejših, temveč bolj od odraslih mlajših generacij.
Toplina in kompetentnost – različne kombinacije - sočutje in ponos, sočutje in prezir, prezir in zavist, zavist in ponos. Starejši so doživeti bolj kot manj kompetentni in manj ambiciozni, a bolj topli in prijazni.
Stari ljudje se ne smejo »videti v ogledalu« - to pomeni zavedanje EMŠO, gub. Po tem postanejo žalostni in izgubijo žar v očeh. Če pa se gledaš navznoter, vidiš sebe kot osebo polno želja in veselja in imaš žar v očeh, ker si odločen, da boš s seboj še kaj naredil.
Ekonomske posledice starizma v zdravstvu – stroški pregledov, saj z leti je več težav. A pri mladih je tudi diabetes, kajenje in še marsikaj, kar ni vezano na leta.
Posledice na individualni ravni – manjša kvaliteta življenja in več zdravstvenih težav. Na srednji ravni – izguba družbe, posledično več stroškov. Družabna raven – medgeneracijski konflikti, družabne neenakosti. Posledično se ugotavlja na ravni EU, da je več starostne diskriminacije kot na podlagi rase ali spola.
To sedaj vodi k spodbujanju medgeneracijskega povezovanja, saj družin z več generacij skoraj ni (kar je prej skrbelo za vsaj delno reševanje tega problema).
Pa tudi medijska politika mora temu slediti in ne delati afer tam kjer jih ni z enostranskim poročanjem.
Raziskovalci pa morajo temu slediti in spodbujati pametne rešitve.
Sklepne misli: pri starizmu gre za diskriminatorna vedenja, ki izhajajo iz pozitivnih ali negativnih stereotipov ali predsodkov. Starizma se pogosto ne zavedamo, saj deluje prikrito in na različnih nivojih. Starostni stereotipi se tokom življenja ponotranjijo in v starosti utelesijo.
Na YouTube poišči filmček – »Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra.«
Fotografije in zapis o predavanju: Nevenka Vahtar.
