Impoljski potok in Bučji hrib - 29. 3. 2017
Tokrat nas z veseljem pred svojim domom na Artu pričakuje Slavica. Mi pa se zberemo na rondoju – nas 20 in se odpeljemo do Slavice. Z njo nas je 21. To je 5 avtov – šoferji Vinko, Nevenka, Borut, Boris, Jože.
Predno nam razloži pot, nas Slavica še malo postreže – hvala!
V Impoljskem grabnu je asfalt približno 20 let.
Najprej se namenimo na drugo stran hriba na Buče in takoj zavijemo še malo v hrib v gozd, kjer nam Slavica pokaže, da se je samo zasejalo parkovno drevo z belimi cvetovi (jaz tako poznam le z lila cvetovi).
Ko pridemo na hribu do čistine, vidimo na levo na Dolnje in Gornje Orle. Smo na Bučah. Pri hiši Gornje Orle 1 vidimo na Spodnji Studenec, ki pa ga mi vidimo na vrhu hriba. Vmes vidimo tudi vikende Pavlovič Franca in Lada Klakočarja. Tja čez pa bi se lahko spustili v 10 minutah na Log.
Ko se spuščamo proti Slavičinemu domu, pa se vidi preko potoka kot zapuščena cesta. Njena mama ji je pripovedovala, da je bila tu železnica.
Tudi mi se sprehodimo tu in naberemo čemaž. Vmes nam Slavi pokaže mesto, kjer je bil stari mlin. Potem so postavili novega, ki je sedaj njena hiša. Pokaže nam tudi širokolistni kačnik, ki je lahko gladko zelenih listov ali pegast. Salamonov pečatnik raste zraven in je strupen, če ga ne obdelamo toplotno. Tu vidimo tudi rožice – cvet spominja na spominčico in Irena se potrudi in to razišče.
Na poti so sedaj že mnoge rožice in za eno smo se potrudili izvedeti, kako se ji reče:
Naša današnja »Spominčica« je :
Spomladanska torilnica (Omphalodes verna)
Za spomladansko torilnico, nizko, do 20 cm visoko cvetlico, ki cveti v začetku pomladi, bi lahko uporabili pregovor "ni vse zlato, kar se sveti", oziroma "ni vse spominčica, kar je majhno in ima modre cvetke". Od spominčic, ki jim je torilnica zelo podobna, jo bomo ločili po listih – torilnica ima dolgopecljate, navadno srčaste liste, spominčice pa imajo ozke, suličaste liste.
Pri Slavici pa je sedaj prav prijetna mala pojedina, ki se nam pošteno prileže. Po zahvali se od nje poslovimo in se ustavimo še na Logu na kavici.
Boris je ob tem izletu omenil, da so v bližini jame, kar smo pri Slavici ugotovili, da je to na njenem bregu potoka in ne na nasprotnem, kjer smo se potepali. Tako je to ostalo za drugič.
Vinko še povpraša, če bi se mu na pokopališču pridružili, ker je enemu planincu umrl oče. Tako gremo še kropit.
Končali smo ob približno 13. uri.
Irena - današnji podatki:
13.186 korakov, 7 km 912 m, 2 uri 18 minut, 522 porabljenih kalorij
Zapisala Nevenka Vahtar
Predno nam razloži pot, nas Slavica še malo postreže – hvala!
V Impoljskem grabnu je asfalt približno 20 let.
Najprej se namenimo na drugo stran hriba na Buče in takoj zavijemo še malo v hrib v gozd, kjer nam Slavica pokaže, da se je samo zasejalo parkovno drevo z belimi cvetovi (jaz tako poznam le z lila cvetovi).
Ko pridemo na hribu do čistine, vidimo na levo na Dolnje in Gornje Orle. Smo na Bučah. Pri hiši Gornje Orle 1 vidimo na Spodnji Studenec, ki pa ga mi vidimo na vrhu hriba. Vmes vidimo tudi vikende Pavlovič Franca in Lada Klakočarja. Tja čez pa bi se lahko spustili v 10 minutah na Log.
Ko se spuščamo proti Slavičinemu domu, pa se vidi preko potoka kot zapuščena cesta. Njena mama ji je pripovedovala, da je bila tu železnica.
Tudi mi se sprehodimo tu in naberemo čemaž. Vmes nam Slavi pokaže mesto, kjer je bil stari mlin. Potem so postavili novega, ki je sedaj njena hiša. Pokaže nam tudi širokolistni kačnik, ki je lahko gladko zelenih listov ali pegast. Salamonov pečatnik raste zraven in je strupen, če ga ne obdelamo toplotno. Tu vidimo tudi rožice – cvet spominja na spominčico in Irena se potrudi in to razišče.
Na poti so sedaj že mnoge rožice in za eno smo se potrudili izvedeti, kako se ji reče:
Naša današnja »Spominčica« je :
Spomladanska torilnica (Omphalodes verna)
Za spomladansko torilnico, nizko, do 20 cm visoko cvetlico, ki cveti v začetku pomladi, bi lahko uporabili pregovor "ni vse zlato, kar se sveti", oziroma "ni vse spominčica, kar je majhno in ima modre cvetke". Od spominčic, ki jim je torilnica zelo podobna, jo bomo ločili po listih – torilnica ima dolgopecljate, navadno srčaste liste, spominčice pa imajo ozke, suličaste liste.
Pri Slavici pa je sedaj prav prijetna mala pojedina, ki se nam pošteno prileže. Po zahvali se od nje poslovimo in se ustavimo še na Logu na kavici.
Boris je ob tem izletu omenil, da so v bližini jame, kar smo pri Slavici ugotovili, da je to na njenem bregu potoka in ne na nasprotnem, kjer smo se potepali. Tako je to ostalo za drugič.
Vinko še povpraša, če bi se mu na pokopališču pridružili, ker je enemu planincu umrl oče. Tako gremo še kropit.
Končali smo ob približno 13. uri.
Irena - današnji podatki:
13.186 korakov, 7 km 912 m, 2 uri 18 minut, 522 porabljenih kalorij
Zapisala Nevenka Vahtar