Jablanica - 19. 12. 2012
Predvidena trasa.
Predstavitev Ljubota Motoreta. |
|
Fotografije Vinka Šeška.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Zapis Romane Ivačič.
Brezovec
Ob 8.00 na rondoju, pa naprej s 4 avti do Lovske koče Boštanj.
Šoferji so bili: Ljubo, Lado, Jože, Vojko
Tu nas Vinko najprej seznani s parkom 88-ih dreves, ki je zrasel ob Titovi smrti v organizaciji boštanjskih lovcev.
Na vrhu hriba je družina Oblak imela domačijo – več poslopij. Vsa zemlja, ki so je imeli veliko, pa se je širila naokrog po pobočju. Mama je bila slepa. Imeli so 3 sinove. Prvi se je ponesrečil s kamionom. Drugi – Vlado je bil kmet in je umrl. Tretji je živel semeniško življenje. Nekdo je slišal, da je kmetija naprodaj. Preživljali so se s mlečnimi izdelki. Že oče je nosil prodajat na tržnico v Trbovlje in to počne tudi sin. Vse kar so imeli – voli, kamion – je bilo pridobljeno s tem delom. Sedaj vse propada. (Veliko informacij o življenju v teh krajih ima Lado.)
Iskali smo debelo jerebiko, a jo v gosti megli nismo prepoznali. Pridemo, ko bo cvetela ali imela plodove. Sedaj – v tem letnem času se drevo na daljavo težko prepozna.
Odpovedali smo se iskanju še debelih dreves duglazije, ki jih v megli ne bi našli.
Naš današnji izlet je zaznamovala predvsem nizka megla in zelo blatne poti, ki so bile zaradi gozdarskega čiščenja polomljenih dreves skoraj neprehodne. Nekatere poti so vodile tudi čez široke potoke, tako da smo prišli res blatni domov. Prejšnji trije izleti so bili tudi po mokrem, a tudi po kamnitem terenu. Tokratna pot pa je bila predvsem ilovnata in je bilo kamnitih področij le za vzorec. V gozdu je tudi veliko gozdnih poti, po katerih lastniki že pridno spravljajo poškodovano drevje.
Zaključili smo v Boštanju, kjer se je Vinko zahvalil s svojimi koledarji za pomoč pri pripravi poti Ljubu in Nevenki za pisanje zapisnika.
Dolžina poti 7,5 – skupno 15 km.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Zapis Romane Ivačič.
Brezovec
Ob 8.00 na rondoju, pa naprej s 4 avti do Lovske koče Boštanj.
Šoferji so bili: Ljubo, Lado, Jože, Vojko
Tu nas Vinko najprej seznani s parkom 88-ih dreves, ki je zrasel ob Titovi smrti v organizaciji boštanjskih lovcev.
Na vrhu hriba je družina Oblak imela domačijo – več poslopij. Vsa zemlja, ki so je imeli veliko, pa se je širila naokrog po pobočju. Mama je bila slepa. Imeli so 3 sinove. Prvi se je ponesrečil s kamionom. Drugi – Vlado je bil kmet in je umrl. Tretji je živel semeniško življenje. Nekdo je slišal, da je kmetija naprodaj. Preživljali so se s mlečnimi izdelki. Že oče je nosil prodajat na tržnico v Trbovlje in to počne tudi sin. Vse kar so imeli – voli, kamion – je bilo pridobljeno s tem delom. Sedaj vse propada. (Veliko informacij o življenju v teh krajih ima Lado.)
Iskali smo debelo jerebiko, a jo v gosti megli nismo prepoznali. Pridemo, ko bo cvetela ali imela plodove. Sedaj – v tem letnem času se drevo na daljavo težko prepozna.
Odpovedali smo se iskanju še debelih dreves duglazije, ki jih v megli ne bi našli.
Naš današnji izlet je zaznamovala predvsem nizka megla in zelo blatne poti, ki so bile zaradi gozdarskega čiščenja polomljenih dreves skoraj neprehodne. Nekatere poti so vodile tudi čez široke potoke, tako da smo prišli res blatni domov. Prejšnji trije izleti so bili tudi po mokrem, a tudi po kamnitem terenu. Tokratna pot pa je bila predvsem ilovnata in je bilo kamnitih področij le za vzorec. V gozdu je tudi veliko gozdnih poti, po katerih lastniki že pridno spravljajo poškodovano drevje.
Zaključili smo v Boštanju, kjer se je Vinko zahvalil s svojimi koledarji za pomoč pri pripravi poti Ljubu in Nevenki za pisanje zapisnika.
Dolžina poti 7,5 – skupno 15 km.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
