Janja Kolar: Kitajska - 11. 10. 2016

Avtor fotografij s predavanja: Jože Sečen. Več njegovih fotografij.

Kitajska in moj pogled nanjo.

Letos aprila sem se podala na precej oddaljeno potovanje proti Kitajski, kajti mene zelo zanimajo stare kulture. Tako sem pred leti obiskala Iran (Perzijo) in Indijo, sedaj pa je bila na vrsti  Kitajska. 

Pred mnogimi leti sem videla Gize v Egiptu in, ko sem sedaj zagledala ta prečudoviti kitajski zid, mi je kljub hladnemu vremenu, (no, pa saj je bil takrat april), srce nekako kar drugače bilo. Enostavno, bila sem vzhičena ob tem čudesu, za katerega skoraj ne moreš verjeti, da je delo človeških rok.

Prepovedano mesto in grobnice  dinastije Ming in Čing je nekaj, kar ti da misliti, da je še tako veliko cesarststvo na tem svetu minljivo.

Z modernim vlakom 1200 km oddaljeno kraljevsko mesto Louang in to samo v 4. urah je bilo posebno doživetje, predvsem prečkati Rumeno reko, ob kateri so nepregledna polja česna in ostalih kultur, ki jih Kitajska uspešno izvaža na evropsko tržišče.
Zelo lepi so parki Louanga, polni raznovrstnih blagodišečih potonik, kjer vsako jutro prebivalci izvajajo vaje za dobro počutje. To so bile vaje či gonga, tai čija, aerobike, pa tudi vaje za tiste, ki niso mogli sodelovati s skupinami.  Bili so posebej in njihove vaje so bile prirejene njihovim zmožnostim glede na okvaro, ki so jo imeli. Z eno besedo, celo mesto je gibalo navsezgodaj zjutraj ob prijetnih vonjavah potonik, glasbi in navodilih vaditeljev.  Vadbi  sem se pridružila tudi sama in vsi ti ljudje so me sprejeli dobesedno s srcem, z nasmehom so me povabili medse, pa čeprav nisem znala niti ene besede, so njihovi gibi dobrodošlice  povedali vse! Da, bilo  je prelepo!!

Iz Louanga smo se peljali v Shaolin, kjer 20 000 glava množica mladeničev trenira kung fu in ostale veščine, da  bi se lahko zaposlili kot varnostniki ali  vojaki. Na koncu Shaolinske soteske pa je prvobitni samostan, kjer menihi trenirajo za bodočnost tiste, ki jim to državni sistem ne omogoča.

Xinjan je lep s svojimi obzidji in stavbami v slogu tedanja dinastije Tang. Tudi ljudje se radi pokažejo v takratni noši, ki je  nekaj posebnega. Tu je tudi znamenita grobnica glinastih vojakov prvega cesarja  Qinsi Huangdija. Svilena cesta po kopnem se  je pričela prav v Xinjanu. Tu je živel kan Kublaj preden je dal na novo pozidati novo  prestolnico v Pekingu in pri katerem je bil nekaj let zaposlen Benečan Marko Polo. 

Južna mesta kot so Guilin in Yangshuo pa so prelepa s svojimi riževemi  polji ,reko in neverjetno oblikovanimi gorami, kjer  je veliko samostanov in svetišč, ki so urejena po kitajski tradiciji feng-shuja.  Vse pa obkroža tiha spokojnost, in sožitje med naravo in človekom.

Hangzhou in Suzhou, kjer so bile rezidence cesarjev in palače za oddih, da o parkih ne govorim, ker je bil eden lepši od drugega, pri ogledu stoletnih bonsajev mi je ob pogledu na to lepoto zastajal dih. Obe mesti stojita ob 1720 kilometerskem velikem kanalu, ki povezuje Rumeno reko in reko Jang-ce.

Nazadnje pa smo po 14 dneh popotovanja po kitajskih cesarskih prestolnicah prišli v Šanghaj. To je veliko moderno mesto z  mnogimi ostanki evropskih kolonizatorjev,  ki so na kitajskem pustili zelo grenak okus izkoriščanja in ropanja.

Kitajska je v svoji dolgoletni zgodovini imela več prestolnic, kjer so živeli tedanji cesarji, mi smo obiskali samo največje, in bili nad njimi navdušeni. 

Meni osebno se zdijo Kitajci prijazen in miren narod, čeprav jih velike informacijske tvrdke označujejo popolnoma drugače, predvsem BBC in CNN. V kitajskih trgovinah so na policah izdelki skoraj vseh velikih evropskih tvrdk. Ja, tukaj so se Kitajci zelo dobro znašli po sistemu "Kopiraj, naredi, prodaj", kar na tako velikem tržišču, kot je Kitajska, sploh ni problem. Všeč mi je njihova iznajdlivost, disciplina in red, kajti vsepovsod, kjer smo bili, je bilo izredno čisto, da ne govorim o železniških postajah in letališčih. Res pa je, da imajo ogromno smetarjev, ki vsako smetko tudi takoj pobero. Na kitajskih ulicah ni beračev! 

Posebna reč pa so otroci na Kitajskem. Na zelo obiskanih mestih, kjer smo hodili, je bilo zelo malo otrok, ali pa ploh nič. Ulice so polne mladih ljudi, žal pa vidiš redkokaterega otroka, pa še ta je zelo lepo varovan. Njihov zakon, da sme imeti družina samo enega oziroma sedaj dva otroka se mi zdi grozljiv. Če je rojen še kateri več, pa morajo starši plačati visoko kazen.

V mojih očeh in spoznanjih, ki sem jih doživela na tej poti, moram reči, da je Kitajska urejena, lepa in prijazna dežela.

Janja Kolar
--------------------------------------
Najprej nas je Romana Ivačič seznanila z internetno stranjo U3 in s tem, da si lahko odpremo svoj googlov gmail naslov s katerim lahko dostopamo v Knjižnici tako do spleta in s tem do povezave na našo spletno stran U3 Sevnica, kot se tudi normalno dopisujemo z znanci, prijatelji, sorodniki.
                Čisto na kratko je povedala, kako dostopati do brskalnika,
Kako priti do U3 strani po daljši poti in kaj se lahko in kje na naši spletni strani najde – oglasna deska, informacija o aktualnih dogodkih, arhiv, krožki, naš program in cel bilten.
                Na Weebly –ju si vsak lahko naredi svojo spletno stran zastonj.
                Razmišljalka je tudi, da si uredimo rubriko »Za dušo«, na kateri bi objavljali svoje najlepše fotografije, pesmi . . .
                Tako nas je hotela privabiti, da si našo spletno stran večkrat pogledamo in tudi pri njeni »gradnji« sodelujemo. Lahko postavljamo vprašanja, pošiljamo predloge, kaj pohvalimo ali če je že potrebno tudi pograjamo ali pokomentiramo.
 
                Janja Kolar  pa je najprej razložila, da potuje z agencijo Ars longa – Akademska potovalna agrncija, ki na potovanju nudi vedno zanimivo temo, ki ji doda obilo razlage.
                Na zemljevidu je prikazala pot, po kateri so potovali – tja bolj severno mimo Himalaje, do Pekinga, obiskali več zanimivih mest Pomembnih po kitajskih dinastijah in nazaj bolj južno. Še posebej je omenila prekop, ki po vodi zbližuje Peking in Šanghaj.
                Predvsem jo je presenetilo, da je na kitajskem tako malo otrok videti na cesti.
                Janja je polna podatkov, da nas je z njimi zasula, mi pa smo komaj dohajali tej obilici informacij.
                Najprej so obiskali cesarsko mesto dinastije Ming in Čing.
                Kitajski zid – 6200m – jo je čisto prevzel, ker je resnično mogočen. Ima pa stopnice raznih višin, da je po njem pot še težja, saj vijuga med hribovjem, na katerega se vzpenja.
                Čeprav korajžna – se ni dotaknila belega vina z močeradom v njem, ki je posebna specialiteta. Baje ima haluciogeni učinek.
                V gledališču so si ogledali zgodovinsko predstavo, ki ji je bila zelo všeč.
                Predstaviti se Kitajcem, da si Slovenec, ni nič pomenilo. Da si iz Titove dežele, pa si bil takoj prepoznan in sprejet. Angleščine in Angležev pa ne obrajtajo.
                Vsepovsod jo je prevzela izredna čistoča. Tudi na Pekinškem kolodvoru, kjer so se vkrcali na vlak, ki pelje 300 na uro. Vlaki pri njih niso počečkani. Zanimivo je tudi, da se nikoli ne prerivajo in tudi za vstop v vlak čakajo v eni vrsti. Počakajo, da vsi izstopijo in potem se šele vrsta premakne.
                Pokazala je tudi velika polja česna. Lastnikov je več a vsi na veliki površini gojijo isto poljščino. Ker pa ne morejo plačati posebnega groba, se na teh poljih vidi grobove svojcev lastnikov zemlje. Za česen je tudi prepričana, da ga s škropivi zastrupijo, šele, ko le ta gre z polja. Tudi ni videla nobene mehanizacije, s katero bi bilo možno na poljih škropiti. Največje prevozno sredstvo je tam tricikel.
                Naprej potujejo proti Rumeni reki. Luanj – mesto potonik. Cela Kitajska –mlado in staro -  zjutraj telovadi. Taj či je le ena vrsta take telovadbe.
                Drevesa pri njih ne sekajo kar vprek. Če je možno jih pozdravijo. Da mravlje ne lazijo na drevo, obložijo deblo nad tlemi z glino in jo prekrijejo s plastično folijo, da mravlje ne morejo čez.
Shaolin – mesto, tempelj, šola kung fuja. Zmaj ali lev sta pri njih znaka bogastva. Videli so jame v katerih so živeli budisti.
                Potujejo ob svilni poti. Dohao je zelo staro mesto. Kublajkan – Han je bil ječar, ki se je povzpel na cesarski prestol. Dinastija je potem vladala 400 let. Združil je kraljestvo. Znižal je davke in uvedel enotni denar. Cesarsko mesto je zelo lepo.
                Bili so v grobnici kralja, ki je vladal le 14 let in si ogledali izkopana vojščake iz keramike.
                Stupa in spredaj molilnica. V kapeli je vrednost celega Hongkonga – slika sestavljena iz raznobarvnega žada 3 x 5 x 3 m velikost stene. Menihi so zelo lepo peli. Lačni je boginja bogastva. Zadnja stran je Budisatva.
                Kitajci kupujejo zlato kot varčevanje. Lahko se kupi zlate kipce Bude.
                Južna kitajska – vsak ima 1000m2 po prebivalcu. Polja so dobro izrabljena – tu je riž. Vse izgleda kot poplavljeno, a le namakajo polja.
                Konfucij in Laoizem – feng šui je za njih zelo pomembno upoštevati. Beseda pomeni
voda-zrak  - vse je zgrajeno po tem principu.
                Prodajajo med divjih čebel, ki ga je malo prinesla tudi domov. Jedo tudi dosti pikantno, saj je voda lahko tudi okužena.
                Juan je približna vrednost hrvaške kune. Vas se reče kraju z 8000 prebivalci. Vsi so »povezani« z mobiteli. Vsak nekaj prideluje in si med seboj izmenjujejo.
                Prelepi parki – trajne zasaditve in veliko tudi v lončnicah, ki jih – lonce – zakrijejo z umetno travo. Drevo iz dinastije Čing – 100 let staro. Zdravijo z zdravili, da okrevajo.
                Buda: »Sam nisi nič, če za seboj ne potegneš množice.«
                Vsi sedijo v položaju lotosov cvet. Za menihe imajo blazine, saj ti sedijo veliko ur.
                Spoznajo mojstra čaja, nasade čaja in potujejo proti Šanghaju. Pogledajo si vrt enega uradnika na dvoru. Bonsaj star čez 40 let. Murve za hrano sviloprejke gojijo kot grme – kot trto v dalmaciji. Mesto je v delti Rumene reke – kot Benetke. Cestni pometač ima metlo iz bambusa. Zanimive so njihove »lizike« iz spodnjih delov kurjih nog.
Smog zjutraj OD 6 – 8 h. meglica se drži nad mestnimi križišči. V Šanghaju trgovska središča kot v evropskih državah. V muzeju so si ogledali prerez zgodovine. Kaolin in modri porcelan. Lepo poslikane pahljače. Na kitajskem nastane prvi tiskani denar. Bela barva je za njih žalna, zato se poročajo v rdečem. Bili so na stolpu z 88 nadstropji, ki ima v sredi »luknjo«, ki so jo pogledali. V notranjost so nameščene pisarne. Ulica Nanking je angleška ulica.
                Alternativna medicina – črvi, gobe (iz bukve, breze, bora). Morske kumare – posušene – afrodizijak.
Stare tovarne keramike so sedaj umetniški atelieji.
Domov so leteli čez Kater, kjer se iz zraka vidi le pesek in morje z umetnimi »pomoli«, »otoki« z apartmaji.
Za konec smo si lahko še pogledali manjše stvari, ki jih je prinesla domov – tudi njihov denar. 
                                                                                                                         
Zapisala
Nevenka Vahtar
----------------------------------------------------
Predavanje o Kitajski

V torek 11.10.2016 smo se člani U3 Sevnica, udeležili že drugega predavanja v tem študijskem letu. Tokrat je vse potekalo sproščeno, utečeno, kot da smo že sredi študijskega leta.
Predavanje je bilo potopisno in namenjeno spoznavanju Kitajske, daljne, velike in po prebivalstvu najštevilčnejše dežele na svetu.
Pred samim predavanjem je Romana Ivačič,  članica upravnega odbora U3, ki ureja društveno spletno stran, predstavila našo spletno stran. Pričela je s pojasnili, kako pridemo na spletno stran in kako se pomikamo po rubrikah strani. Spoznali smo, kako je naša spletna stran bogata z vsebinami o delovanju društva od ustanovitve do danes. Ponuja nam informacije v sliki in besedi, od napovedi dogodkov v društvu, do pregleda in poročil o že izvedenih aktivnostih. Tako si lahko ogledamo vsa pretekla predavanja, seznanimo z delovanjem krožkov, ponovno podoživimo občutke z ekskurzij, prelistamo vse dosedanje biltene in osvežimo spomine na lepe skupne trenutke.
Po nujnih informacijah Nevenke Vilčnik o delovanju krožkov, je Rihard Černigoj povabil k besedi našo članico Janjo Kolar, da nam predstavi Kitajsko, kot jo je doživela na njenem popotovanju po tej za nas oddaljeni deželi.
Janja je pričela svojo pripoved s pristankom v Pekingu, glavnem mestu Kitajske. Nato nam je predstavila svoje popotovanje po nekdanjih prestolnicah Kitajske, vse do zaključka v Šangaju. Spoznali smo bogato zgodovino in kulturo Kitajske tja od nekaj stoletij pred našim štetjem, do današnje dobe. Janja je nizala podatke in imena cesarskih dinastij kot za šalo. Izvedeli smo za  vzpone in padce vseh dinastij do konca cesarstva. Seznanili smo se s poljedelstvom, od gojenja česna, ki ga kupujemo tudi pri nas, do pridelave riža. O razvitosti nekdanje kitajske družbe in njenih dosežkih pričajo odkriti kipi več tisoč glinenih vojakov, papirnati denar že v času Rimljanov, preko 1700 km dolg prekop in ne nazadnje znameniti kitajski zid. Navdušil nas je hitri vlak, ki vozi s hitrostjo do 360 km na uro, urejenost železniškega in letalskega prometa, kulinarika in narava z širokimi rekami in gorami.
Janja je s seboj prinesla tudi nekaj spominkov, ki jih je razstavila na odru. Največ zanimanja je pritegnila kokošja noga, ki jo pečeno, začinjeno in nataknjeno na paličico, Kitajci jedo kar med sprehodom po ulici, kot pri nas otroci lizike.
Slišali in videli smo še veliko zanimivosti. Zato nam je čas kar prehitro minil. Domov smo odšli polni novih spoznanj in vtisov. Janja je znova dokazala, da je prava svetovna popotnica, ki kot pivnik vpija vse kar vidi in doživi na svojih potovanjih,vse to pa zna tudi doživeto predstaviti poslušalcem.

Sašo Jejčič