Jasmina Lambergar z asistentko: Spomin - 5. 4. 2022
O predavateljici: https://www.mozganski-fitnes.si/ .
Novo predavanje - lepo preživeto dopoldne - ob dosti uporabnih informacijah še malo praktične "telovadbe" - več slik na :
https://mojalbum.com/.../u3-sevnica-predavanje-jasmine...
Najprej razstava v avli, pa uvod predsednika in dodatni epp ter Marjanova predstavitev prijetne in tmperamentne predavateljice, ki se ne ukvarja le s starejšimi - tudi za otroke ima svoje poglede na koncentracijo in spomin - predvsem na ohranjanje, podarjanje pozornosti vsemu okrog nas - to, kar s pozornostjo opazimo in opazujemo, dela naš spomin svež in mladosten.
https://mojalbum.com/.../u3-sevnica-predavanje-jasmine...
Najprej razstava v avli, pa uvod predsednika in dodatni epp ter Marjanova predstavitev prijetne in tmperamentne predavateljice, ki se ne ukvarja le s starejšimi - tudi za otroke ima svoje poglede na koncentracijo in spomin - predvsem na ohranjanje, podarjanje pozornosti vsemu okrog nas - to, kar s pozornostjo opazimo in opazujemo, dela naš spomin svež in mladosten.
Prišla je s sodelavko za pomoč.
Sprejmemoo shranimo predvidevanje
Preteklost sedanjost. Je v prihodnosti.
Informacije sprejemamo aktivno ali pasivno
Senzorični spomin je vezan na pozornost, ki je ključna. Vse vrste sposobnosti, tudfi čustvena.
Pozornost je nekaj, kar nas pritegne. S pozornostjo imamo problem in ne s spominom. Informacijo najprej shranimo v kratkoročni spomin. Bolje spravimo potem s povezovanjem in še bolj s ponavljanjem, da pride do dolgoročnega spomina.
Dolgoročni spomin delimo:
Zavedni del – »KAJ?«
Nezavedni del - »KAKO?«
KAJ? - iz časa izobraževanja
KAKO? – to, kar smo se naučili in je postalo avtomatsko.
Zgodba posameznika je specifična.
KAKO prinese praksa, večkratno ponavljanje – npr. pisanje, plavanje – postane rutina.
PRIKLIC – del spomina – tudi pozabljanje.
Važno je, da vemo, na kateri način vplivamo na določeni del spomina.
Tehnike pomnenja in treniramo priklic.
KAKO –tu delamo s križankami. Važno je tudi, da je kaj dovolj »zakomplicirano«.
Če pa pišeš z drugo roko kot običajno si bolj zapomnimo.
KAKO? – največ je težav pri pozornosti in kratkoročnim spominom. in priklicem – da vztrajaš, ko se ne spomniš – iščeš v spominu povezave, lastnosti, tudi s pomočjo čutil – vonj, vid, okus.
Tako, kot smo dobili informacije, tako jih tudi prikličemo.
TEST pozornosti – iskanje določene črke v tekstu ( koliko je npr. »s-jev« v tekstu). Če pa vmes pozabite, kaj iščete, potem je to že problem.
Motnje pozornosti, ko se pozornost prekine – razpršenost dražljajev – več del naenkrat. Pozornost pa ni vsepovsod kvalitetna. Dobro je pozornost preusmerjati zavestno. Čutila – sprejemanje informacij. Začimbe vonjajte, da te vonje prepoznate kasneje tudi v hrani na mizi. Jejmo počasi zavestno – prežvečimo vsak grižljaj (vsaj enega z vso pozornostjo).
Določena mesta imajo določen zvok. Vaja za poslušanje – radio damo na precej tiho in se koncentriramo, da vseeno vse slišimo. Otip – živali so dobrodočle – če ga vkljuimo, se spomin tako izboljša. Kovanci – da jih prepoznamo le z otipom. Vonj cimeta – štrudel – kuhinja – okusno – prepoznava povezav. Tudi kraji.
Vid – vrtnica – znana oblika –
»Daj mi tisti . . .« - če je dodan opis, vemo, kaj iščemo. Če smo tako informacije shranili, jih lahko tudi tako poiščemo. – prikličemo.
Hoja zavestno, da se ne spotikamo, pozornost na kvaliteto koraka.
Ravnotežje – spomin + gibanje
Stoja na mestu, stopala rahlo na V. če damo roko na popek, povečamo svojo stabilnost. Pesti ena proti drugi – palec ene roke navzgor in mezinec druge roke navzdol. Potem te gibe prstov zamenjamo. Potrebna je koncentracija. Stojte in mislite, da ste drevo. – lahko dolgo tako stojite, če mislite na to, da imate trdne, globoke korenine – stare in razvejane. To je rešitev za dolgo čakanje. Ravnotežje in pozornost - stoje, sede, med hojo. Stoje – po nekaj sekund stojimo na prstih in to večkrat ponovimo. Stoja na eni nogi – le toliko dvignemo, da je nad tlemi – večkrat izmenično ponovimo. Stoje ravno rahlo nagibamo telo nazaj na eno in drugo stran in naprej. Pobiranje predmetov in pobiranje češenj. Roki sklenemo za glavo in obračamo maksimalno ramena levo – desno in pogled več kot 180'. podajanje predmetov (v paru) na različna mesta – par temu sledi. 4 gibi – zrcalno. Med hojo različno stegnjeno. Ritenska hoja. Vrtenje zgornjega dela telesa. Ne imejte ob hoji roke v žepu. 2 – 3 x tedensko. Pri hoji počasi sledimo koraku po fazah – dvig kolena in pravilno stopanje –pogled v tla, da nas okolica ne moti. Hoja kot vesoljci. Pozornost – ozaveščanje svojih dejanj.
Depresija – slabše pomnenje in priklic. Kadilci – pol spomina. Možganske poškodbe, infekcije, zastrupitve. Kardiovaskularne in nevrološke težave. Tudi zdravila.
Čustvena plat in stres uničujeta spomin. Neprekinjeno spanje je pomembno. Naravni čaji za boljši spanec. Spanec je enako pomemben kot pozornost. Da lažje zaspimo, si opišemo podrobno cel pretekli dan – kronološko vse podrobnosti.
Rožmarin za spomin, sivka, pepermint za zbranost. Za spomin je dobro, da smo motivirani.
Če se učimo nekaj, kar nas zanima in se čim več o tem pogovarjamo, da smo tudi v okolju, ki to spodbuja. Pozornost povečamo z branjem in to naprej pripovedujemo. Smo pozorni tudi, če poslušalec posluša. Ponavljanje in posredovanje vsebin je zelo dobro. Obnavljanje in pripovedovanje. Nedruženje izpušča dotik, vid, sluh, vonj - pomanjkljiva komunikacija je zelo problematična. Pogovarjanje miže – boljša koncentracija. Če sediš, se zablokiraš. Hodi in se boš spomnil zanimivosti. Negativne izkušnje ostajajo dlje v spominu. Vzemimo si čas, da »sidramo« v spomin.
»Brez dela ni jela« - brez vaje ni rezultata. Pozornost, zavedanje, pogovor, poslušanje, delo na pamet (odštevanje – 100 – 3 - 3 … - super vaja). Besedilo povej nazaj. Za pomnenje si vedno vzamemo smer urinega kazalca: 12 – 3 – 6 – 9. Foto spomin – najlaže si zapomnimo sliko, tudi številke si lažje zapomnimo. Slike ostanejo v spominu. Simboli so tudi pomoč. Premetenke so dobre za spomin. Postavimo si omejitev, da do rezultata pridemo z več truda. Vaja za iskanje – iskanje barve.
S seboj imamo beležko in pisalo – pošite – trud za pisanje. Nakupovalni listek piši z drugo roko. V trgovini šele na koncu preveri, če si vse kupil, kar si na listek napisal. Sebi ustvarjajmo primerne vaje. Ginko – biobil – ni dobro, če je težava s strjevanjem krvi.
Spomin – če želimo samo trenutek, ali ohranjamo spomin.
Zapisala
Nevenka Vahtar
- Ljubljanski škof je imel ta priimek – končnica »ar« nakazuje na bolj plemiški naslov. Če pa je »er« je to bolj preprost človek.
Sprejmemoo shranimo predvidevanje
Preteklost sedanjost. Je v prihodnosti.
Informacije sprejemamo aktivno ali pasivno
Senzorični spomin je vezan na pozornost, ki je ključna. Vse vrste sposobnosti, tudfi čustvena.
Pozornost je nekaj, kar nas pritegne. S pozornostjo imamo problem in ne s spominom. Informacijo najprej shranimo v kratkoročni spomin. Bolje spravimo potem s povezovanjem in še bolj s ponavljanjem, da pride do dolgoročnega spomina.
Dolgoročni spomin delimo:
Zavedni del – »KAJ?«
Nezavedni del - »KAKO?«
KAJ? - iz časa izobraževanja
KAKO? – to, kar smo se naučili in je postalo avtomatsko.
Zgodba posameznika je specifična.
KAKO prinese praksa, večkratno ponavljanje – npr. pisanje, plavanje – postane rutina.
PRIKLIC – del spomina – tudi pozabljanje.
Važno je, da vemo, na kateri način vplivamo na določeni del spomina.
Tehnike pomnenja in treniramo priklic.
KAKO –tu delamo s križankami. Važno je tudi, da je kaj dovolj »zakomplicirano«.
Če pa pišeš z drugo roko kot običajno si bolj zapomnimo.
KAKO? – največ je težav pri pozornosti in kratkoročnim spominom. in priklicem – da vztrajaš, ko se ne spomniš – iščeš v spominu povezave, lastnosti, tudi s pomočjo čutil – vonj, vid, okus.
Tako, kot smo dobili informacije, tako jih tudi prikličemo.
TEST pozornosti – iskanje določene črke v tekstu ( koliko je npr. »s-jev« v tekstu). Če pa vmes pozabite, kaj iščete, potem je to že problem.
Motnje pozornosti, ko se pozornost prekine – razpršenost dražljajev – več del naenkrat. Pozornost pa ni vsepovsod kvalitetna. Dobro je pozornost preusmerjati zavestno. Čutila – sprejemanje informacij. Začimbe vonjajte, da te vonje prepoznate kasneje tudi v hrani na mizi. Jejmo počasi zavestno – prežvečimo vsak grižljaj (vsaj enega z vso pozornostjo).
Določena mesta imajo določen zvok. Vaja za poslušanje – radio damo na precej tiho in se koncentriramo, da vseeno vse slišimo. Otip – živali so dobrodočle – če ga vkljuimo, se spomin tako izboljša. Kovanci – da jih prepoznamo le z otipom. Vonj cimeta – štrudel – kuhinja – okusno – prepoznava povezav. Tudi kraji.
Vid – vrtnica – znana oblika –
»Daj mi tisti . . .« - če je dodan opis, vemo, kaj iščemo. Če smo tako informacije shranili, jih lahko tudi tako poiščemo. – prikličemo.
Hoja zavestno, da se ne spotikamo, pozornost na kvaliteto koraka.
Ravnotežje – spomin + gibanje
Stoja na mestu, stopala rahlo na V. če damo roko na popek, povečamo svojo stabilnost. Pesti ena proti drugi – palec ene roke navzgor in mezinec druge roke navzdol. Potem te gibe prstov zamenjamo. Potrebna je koncentracija. Stojte in mislite, da ste drevo. – lahko dolgo tako stojite, če mislite na to, da imate trdne, globoke korenine – stare in razvejane. To je rešitev za dolgo čakanje. Ravnotežje in pozornost - stoje, sede, med hojo. Stoje – po nekaj sekund stojimo na prstih in to večkrat ponovimo. Stoja na eni nogi – le toliko dvignemo, da je nad tlemi – večkrat izmenično ponovimo. Stoje ravno rahlo nagibamo telo nazaj na eno in drugo stran in naprej. Pobiranje predmetov in pobiranje češenj. Roki sklenemo za glavo in obračamo maksimalno ramena levo – desno in pogled več kot 180'. podajanje predmetov (v paru) na različna mesta – par temu sledi. 4 gibi – zrcalno. Med hojo različno stegnjeno. Ritenska hoja. Vrtenje zgornjega dela telesa. Ne imejte ob hoji roke v žepu. 2 – 3 x tedensko. Pri hoji počasi sledimo koraku po fazah – dvig kolena in pravilno stopanje –pogled v tla, da nas okolica ne moti. Hoja kot vesoljci. Pozornost – ozaveščanje svojih dejanj.
Depresija – slabše pomnenje in priklic. Kadilci – pol spomina. Možganske poškodbe, infekcije, zastrupitve. Kardiovaskularne in nevrološke težave. Tudi zdravila.
Čustvena plat in stres uničujeta spomin. Neprekinjeno spanje je pomembno. Naravni čaji za boljši spanec. Spanec je enako pomemben kot pozornost. Da lažje zaspimo, si opišemo podrobno cel pretekli dan – kronološko vse podrobnosti.
Rožmarin za spomin, sivka, pepermint za zbranost. Za spomin je dobro, da smo motivirani.
Če se učimo nekaj, kar nas zanima in se čim več o tem pogovarjamo, da smo tudi v okolju, ki to spodbuja. Pozornost povečamo z branjem in to naprej pripovedujemo. Smo pozorni tudi, če poslušalec posluša. Ponavljanje in posredovanje vsebin je zelo dobro. Obnavljanje in pripovedovanje. Nedruženje izpušča dotik, vid, sluh, vonj - pomanjkljiva komunikacija je zelo problematična. Pogovarjanje miže – boljša koncentracija. Če sediš, se zablokiraš. Hodi in se boš spomnil zanimivosti. Negativne izkušnje ostajajo dlje v spominu. Vzemimo si čas, da »sidramo« v spomin.
»Brez dela ni jela« - brez vaje ni rezultata. Pozornost, zavedanje, pogovor, poslušanje, delo na pamet (odštevanje – 100 – 3 - 3 … - super vaja). Besedilo povej nazaj. Za pomnenje si vedno vzamemo smer urinega kazalca: 12 – 3 – 6 – 9. Foto spomin – najlaže si zapomnimo sliko, tudi številke si lažje zapomnimo. Slike ostanejo v spominu. Simboli so tudi pomoč. Premetenke so dobre za spomin. Postavimo si omejitev, da do rezultata pridemo z več truda. Vaja za iskanje – iskanje barve.
S seboj imamo beležko in pisalo – pošite – trud za pisanje. Nakupovalni listek piši z drugo roko. V trgovini šele na koncu preveri, če si vse kupil, kar si na listek napisal. Sebi ustvarjajmo primerne vaje. Ginko – biobil – ni dobro, če je težava s strjevanjem krvi.
Spomin – če želimo samo trenutek, ali ohranjamo spomin.
Zapisala
Nevenka Vahtar