Jelša in slap Bojavnik - 6. 4. 2011
Danes smo se dobili kot običajno na rondoju v Sevnici in se potem na Senovem ustavili na kavi. Ker smo pred zaključkom letošnjega leta, smo morali poračunati za prevoze. Čampa Angela je to pred boleznijo urejevala, sedaj pa to predala Barbari Sancin. V začetku leta smo pobirali denar v skupno blagajno in sedaj je Vinko pomagal preračunati in podeliti denar med tiste, ki so od rondoja prevažali do izhodiščne točke posameznega izleta.
Ko smo opravili ta finančni del, je Vinko opisal današnjo pot: z avtomobili do slapa Bojavnik, nato na Jelšo ogledat in slikat rumene in rdeče petelinčke in mali encijan.
Po malici na Oslici smo se spustili do Vidove domačije in peš do izhodišča in še ogled slapa Bojavnik na Globokem grabnu.
Slapovi so štirje: Bojanca na Stranjskem potoku, ki je zahodno in Pekel na Blanščici, ki sta najatraktivnejša ter Ubijavnik na Dobrovskem potoku..
Vinko nam je pokazal zanimivo zloženko, na kateri so opisani vsi štirje slapovi in je bil pri njenem nastanku - sodeloval v pripravi tudi Dušan Klenovšek. Nad našim parkiriščem je bil viden obrasel hrib Terog – na njem so ostanki gradu Eme Krške (Krka na Koroškem). Ta grad je od vseh najbolj skrit v gozdu.
Z glavne ceste smo zavili na makadam in po gozdni poti prišli do travnika - pašnika, kjer smo se vsak po svoje »zgubili med rožami«. Jaz sem želela ujeti tudi čmrlja, ki je obletaval cvetlice, a ni bil ravno pri volji pozirati. Tako smo se vsak s svojo hitrostjo povzpeli na vrh. Malicali smo na istem hribčku kot prejšnji teden.
Tako na travniku, kot na Vidovi domačiji, so se rožice »zamenjale« - sedaj so nam »pozirale« ob že omenjenih še jeternik, cvetoče trave, srčna moč, razni mlečki, veternice, tevje, navadni volčin, vijolice, zimzelen, repuh, kalužnica, pomladanska resa, smrdljivi regrat , teloh in tako dalje
Ko smo »klobaso zašpalili« in se znova znašli pri avtih, je posijalo sonce in najraje bi se vrnili in določeno pofotografirali znova.
Pri avtih smo odložili nahrbtnike in se spustili do slapa. Slap je v ozki globeli in tudi spust do tja je strm. Delno je pot tudi urejena – tako tla, kot varovalna zajla. Šala - Vinko: »Saj, če bi ti zdrsnilo in bi pristal na dnu globeli, bi si takoj pohladil obtolčeno v mrzli vodi!«
Ob kavici smo naredili povzetek izleta: »Bilo je lepo, a smo zainteresirani, da si ogledamo tudi ostale tri slapove.«
Plan je v osnovi za to leto tak: lahko se vidimo še 2 x in lahko spremenimo zadnji teden iz srede na torek. Želimo si pogledati encijan na Lovrencu in zaključek bi lahko bil na Gradu v Radečah. Naslednjo sredo pa bi si pogledali še kakšno zanimivost.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar