Jože Prah: Stranski proizvodi gozda - pomen za človeštvo
Marija Imperl: Gozdni sadeži - vrnitev h koreninam
29. 3. 2016
Kliknite na Click to read ali Open publication in prilagodite velikost.
Informacij, ki sta nam jih podala, je bilo tako veliko, da smo ju zaprosili za preglednice, ki jih lahko tudi pogledate na naši povezavi.
Tako podajam samo poudarke iz predavanja.
Prvo razmišljanje, da ni les najbolj bistven v gozdu in da to, kar mi imenujemo »stranski proizvodi« to niso. Vse drugo je še bolj pomembno.
Ekosistemi so osnova za vse. Opredeljen je kot dinamičen kompleks, ki zagotavlja življenje na Zemlji.
Da nastane 1mm prsti iz kamnine je potrebno 1500 let.
Ekosistemske storitve so ključna dobrina.
Kaj nas učijo gozdovi?
Odnos do gozda je odraz družbe.
Funkcije gozda so ekološke, okoljske – voda!!
Vode je, kolikor jo je. To ni obnovljiv vir. Je le ena, ki kroži in jo tako zlahka onesnažujemo.
Zakaj je v gozdu boljša voda? Zaradi organskih snovi.
Gozd je naravni rezervoar. Bukev v starosti 100 let izloči 600 l vode na dan. Hrast tudi do 1000 l.
Gozd zmanjšuje erozijo krajine.
Sestava drevesnih vrst se bo v 100 letih spremenila. Bukve in smreke bo veliko manj. Več bo črnega in rdečega bora. V Mali Jatni je bilo pred 200 leti ugotovljena prisotnost predvsem bukve in jelše ter topol.
Lovrenc – zaščitena rastišča – varstvo pred leti radeče in Sevnica, sedaj planinci Sevnice. Za sankcije je odgovoren redar, policija in inšpektor za okolje.
Odnos gozd – voda. Kroženje vode.
Oglarjenje. Imamo okrog 100 oglarjev. V Žužemberku bo letošnje srečanje v juniju. Naravno oglje je veliko boljše, ker je pridelano pri nižji temperaturi kot industrijsko pridelano( Američani predstavili v Rimu peči za pridelavo oglja). Mi uporabino tudi les s travnikov. Predvsem se ga uporablja za žar in čistilne naprave.
Obnova zraka v gozdu je za življenje zelo pomembna.
Mi imamo prost dostop do gozda. A prav je, da se ve, da to pomeni peš in ne z avtomobili.
Pobiranje gob, kostanja in borovnic je omejeno. A sedaj je iskanje teh dobrin dostikrat množično. Če je kmet registriran za pobiranje teh plodov, lahko drugim to v svojem gozdu prepove z opozorilnimi tablami. Važen je tudi naš odnos do pobiranja, da ne iztrebimo vse. Predčasom je obstajal trg z gozdnimi sadeži.
Narava nas ne potrebuje, mi potrebujemo naravo. Zato je bistven Gozdni bonton.
18 maja bo Parada učenja na radeškem trgu.
Imperl Marija je govorila o gozdnem času in vrnitvi h koreninam. Projekt skupaj z zavodi za gozdove. Ozadje projekta – lokalna oskrba s hrano. Cilj projekta doseči z lastniki gozdov. Študija o območnih sadežih. Tudi o možnih posledicah netrajnostnega izkoriščanja.
Zapisala Nevenka Vahtar
Tako podajam samo poudarke iz predavanja.
Prvo razmišljanje, da ni les najbolj bistven v gozdu in da to, kar mi imenujemo »stranski proizvodi« to niso. Vse drugo je še bolj pomembno.
Ekosistemi so osnova za vse. Opredeljen je kot dinamičen kompleks, ki zagotavlja življenje na Zemlji.
Da nastane 1mm prsti iz kamnine je potrebno 1500 let.
Ekosistemske storitve so ključna dobrina.
Kaj nas učijo gozdovi?
Odnos do gozda je odraz družbe.
Funkcije gozda so ekološke, okoljske – voda!!
Vode je, kolikor jo je. To ni obnovljiv vir. Je le ena, ki kroži in jo tako zlahka onesnažujemo.
Zakaj je v gozdu boljša voda? Zaradi organskih snovi.
Gozd je naravni rezervoar. Bukev v starosti 100 let izloči 600 l vode na dan. Hrast tudi do 1000 l.
Gozd zmanjšuje erozijo krajine.
Sestava drevesnih vrst se bo v 100 letih spremenila. Bukve in smreke bo veliko manj. Več bo črnega in rdečega bora. V Mali Jatni je bilo pred 200 leti ugotovljena prisotnost predvsem bukve in jelše ter topol.
Lovrenc – zaščitena rastišča – varstvo pred leti radeče in Sevnica, sedaj planinci Sevnice. Za sankcije je odgovoren redar, policija in inšpektor za okolje.
Odnos gozd – voda. Kroženje vode.
Oglarjenje. Imamo okrog 100 oglarjev. V Žužemberku bo letošnje srečanje v juniju. Naravno oglje je veliko boljše, ker je pridelano pri nižji temperaturi kot industrijsko pridelano( Američani predstavili v Rimu peči za pridelavo oglja). Mi uporabino tudi les s travnikov. Predvsem se ga uporablja za žar in čistilne naprave.
Obnova zraka v gozdu je za življenje zelo pomembna.
Mi imamo prost dostop do gozda. A prav je, da se ve, da to pomeni peš in ne z avtomobili.
Pobiranje gob, kostanja in borovnic je omejeno. A sedaj je iskanje teh dobrin dostikrat množično. Če je kmet registriran za pobiranje teh plodov, lahko drugim to v svojem gozdu prepove z opozorilnimi tablami. Važen je tudi naš odnos do pobiranja, da ne iztrebimo vse. Predčasom je obstajal trg z gozdnimi sadeži.
Narava nas ne potrebuje, mi potrebujemo naravo. Zato je bistven Gozdni bonton.
18 maja bo Parada učenja na radeškem trgu.
Imperl Marija je govorila o gozdnem času in vrnitvi h koreninam. Projekt skupaj z zavodi za gozdove. Ozadje projekta – lokalna oskrba s hrano. Cilj projekta doseči z lastniki gozdov. Študija o območnih sadežih. Tudi o možnih posledicah netrajnostnega izkoriščanja.
Zapisala Nevenka Vahtar
