Joseph Rakotorahalahy: Madagaskar v sliki in besedi - 4. 4. 2017
Foto: Jože Sečen. Več njegovih posnetkov.
Arhitekt, glasbenik in igralec
Slovenec z Madagaskarja
Društvo DREVO sozvočja
Primeri glasbe
Arhitekt, glasbenik in igralec
Slovenec z Madagaskarja
Društvo DREVO sozvočja
Primeri glasbe
Madagaskar je četrti največji otok na svetu, ki leži ob JV obali Afrike. V svoji predstavitvi Madagaskarja poskuša avtor zajeti čim bolj celostno predstavitev te enkratne dežele in ljudi in sicer kot nekdo, ki mu je ta dežela prva domovina in kot nekdo, ki že 30 let živi v Sloveniji, je tu doštudiral in si je svojo domovino ogledal tudi skozi oči tujcev, ljudi drugih kultur.
Skozi BESEDO posreduje osnovne značilnosti jezika, zgodovine, socialnega življenja /religija, šolstvo, otroške igre,…/ Skozi besedni del predstavi tudi lastne izkušnje življenja v Sloveniji, kako ga je njegova drugačnost povezovala z ljudmi .
Skozi SLIKO predstavi zlasti bogato in unikatno rastlinstvo in živalstvo Madagaskarja. Predstavljeni bodo tudi dosežki šolarjev na Madagaskarju pri pogozdovanju Rdečega otoka.
Besedni in slikovni del druženja zaključi GLASBA, ko predstavi tipične instrumente Madagaskarja ter instrumente, ki jih je izdelal tudi sam. Predstavim par pesmi Madagaskarja /tradicionalne, avtorske/ in glasbeni del zaključi s krajšo glasbeno delavnico.
Rdeča nit nastopa je KOMUNIKACIJA z odraslimi, kjer na humoren, sproščen in igriv način poskuša posredovati lastno drugačnost, poglabljati razumevanje le-te in nagovarjati k sprejemanju drugačnosti, različnosti med seboj in prispevati drobec v kulturo strpnosti in sožitja.
Skozi BESEDO posreduje osnovne značilnosti jezika, zgodovine, socialnega življenja /religija, šolstvo, otroške igre,…/ Skozi besedni del predstavi tudi lastne izkušnje življenja v Sloveniji, kako ga je njegova drugačnost povezovala z ljudmi .
Skozi SLIKO predstavi zlasti bogato in unikatno rastlinstvo in živalstvo Madagaskarja. Predstavljeni bodo tudi dosežki šolarjev na Madagaskarju pri pogozdovanju Rdečega otoka.
Besedni in slikovni del druženja zaključi GLASBA, ko predstavi tipične instrumente Madagaskarja ter instrumente, ki jih je izdelal tudi sam. Predstavim par pesmi Madagaskarja /tradicionalne, avtorske/ in glasbeni del zaključi s krajšo glasbeno delavnico.
Rdeča nit nastopa je KOMUNIKACIJA z odraslimi, kjer na humoren, sproščen in igriv način poskuša posredovati lastno drugačnost, poglabljati razumevanje le-te in nagovarjati k sprejemanju drugačnosti, različnosti med seboj in prispevati drobec v kulturo strpnosti in sožitja.
------------------------------------------------------------------------------------
NAJPREJ NAS Sašo informira o prireditvi o Vseživljenjskem učenju, ki smo se je lani udeležili s krožkom Naravne vrednote sevniške občine in slikarskim krožkom v Radečah, da se to letos organizira v Krškem, a da bi mi to v istem času posebej pripravili v sklopu U3 v Sevnici. Povabi tudi da se vključijo s svojimi prispevki likovni literarni in foto zanesenjaki. Sašo bo še podal podrobnosti. Literarni prispevki morajo biti napisani na roko.
Izlet 18. -19.4. – malo prijav. Napaka za plačilo položnic. Prosijo, da se čim prej plača.
Naslednji teden nas obišče župan, zato posredujte svoja vprašanja.
Najprej opazimo na odru veliko instrumentov. Ana Mešiček pa nam gosta le kratko predstavi, ker to naredi on kar sam. naš gost Josip je domačin, ki je sedaj poročen s slovenko in ima 2 otroka ter živi v Sloveniji. Pove tudi da je Madagaskar 30 x večji od Slovenije.
Sam nas pozdravi z »Mamaola tupko« - to je odgovor na naš dober dan. Tupko – gospod, gospa. Oni v jeziku nimajo spolov in je to izraz za oboje. Mamaola pa pomeni »kako ste«.
Adria – njegovo ime je dobil tako, da je oče gradbinec dal sinu ime, mama pa ni vedela zakaj. Trudi se govoriti slovensko. Po prijatelju inžinierju gradbeništva. Šli so na izlet – oče ima avtobus. So za tamkajšnje razmere bogati. Na Madagaskarju ne znajo plavati. V rekah so krokodili. Prepričanje – morje je za ribe (so pa tudi morski psi).
Dobil je štipendijo za umetnostno akademijo v Parizu, a mu jo je nekdo »ukradel«. On je 3 sin od 9 otrok. Oče jim umre 1972. večja brata odideta od doma in tako on skuša skrbeti za družino. Tri sestre mu umrejo. Včasih je sladki kruh namočil in spekel. Prodajal je zelenjavo s Tenerife. Z drugimi glasbeniki je naredil vokalno skupino. Na Madagaskarju je zaradi revščine tudi dosti roparjev, ki so ukradli instrumente. Sam je pisal pesmi. Imeli so turneje, da je lahko šolal sestre. 2 brata sta v Franciji profesorja glasbe. En brat je postal pastor Jehovih prič ena sestra je doma.
Namesto za Pariz potem dobi štipendijo za Jugoslavijo. Z avionom prileti v Ljubljano v decembru v res mrzlo zimo. Čeprav že na Madagaskarju dobi zimska oblačila, jih razdeli – saj bo kupil nova! Ko je odhajal od doma je mislil, da gre nekam, kjer je nevarno. Mislil je tudi da je to nekje v Arabiji. Od doma je šel, ko je bilo pri njih 30'C. pre pristankom letala so opozarjali, da naj se dobro oblečejo, ker je zunaj – 20'C. sam pa je gledal skozi okno in videl sonce in imel v mislih – če sije sonce - ni hladno. On pa je bil v srajci z kratkimi rokavi in ni razumel opozorila in ko je prišel iz letala – včasih najprej v avtobus – je spoznal, kaj mu govorijo. Začutil je leden mraz. Ko so videli, da nima kaj obleči, so mu dali letalsko rjuho, da se je vanjo zavil. Naenkrat pa so mu ljudje podarili oblačila in tri bunde in še so mu ponujali.
V Ljubljano, ki ima je imala 300.000 prebivalcev, je prišel iz Antananarivo ki je 3 mil. Mesto. Mislil je, da v tako malem mestu ne bo znal živeti. Predlog je bol, da naj gre v Beograd, a so ga prepričali, da je bolje da ostane v Ljubljani.
Prve besede, ki jih je spoznal – črnec, črnuh zamorec. Najbolj mu je bila všeč zamorec – ker je bila razlaga, da so vsi iz Afrike prišli izza morja – za-morjem. In njegova ugotovitev, če nekdo iz Evrope pride k njim je potem tudi za-morec.
Madagaskar je nastal it Pangee in ostal v sredini.
Vsi so po veri kristjani ali domače vere. Prvi misijonarji so bili predvsem politiki. Prišli so s križem na prsih in pištolo za pasom. Katoliki imajo 10 zapovedi. Madagaskarska vera pa 100. bog nam je dal ta svet, da lahko popravljamo svoje napake.
Ko je prišel v Slovenijo – »zdrav duh v zdravem telesu« - je to videl skozi vero – bog nas je naredil po svoji podobi – zdrav duh v zdravem telesu. A dober katoličan je zdrav duh, kaj pa telo? Zdrav um ne potrebuje šole. Če nimaš denarja, ne moreš imeti zdravo telo. To je doživel na fakulteti v Ljubljani. Študiral je arhitekturo. Spoznal brata in sestro – pravnika in ekonomistko. Brat je želel biti arhitekt, a je oče izbral študij za otroka. Po 3. letniku, ko ni smel izbrati drugi študij , je postal klošar pred Maximarketom. Tudi sestra se ga je odpovedala. Vera v družini ni bila prava.
Vera: pošten, iskren, pogumen, odločen, brez predsodkov – zdrav duh v zdravem telesu. Vse to moraš »nahraniti« - vsak dan – da si v harmoniji.
Ko gre sedaj na Madagaskar da ljudem toliko, da imajo za hrano za 3 dni. Enemu jo da za 1 mesec. Eni družini je dal denar in jo naučil posel in plan, kako bodo preživeli naprej. Tako se bodo lahko izkopali iz revščine. Delite, ko imate.
Sam ima že dva vnuka po hčeri.
Ko imaš malo, deli, ker se to množi. 1977 je prišel v Ljubljano. Ko sedaj pride na Madagaskar, so njegovi vrstniki starčki.
Duhovniki so rekli, naj še od tega malo, kar imajo naj dajo ofer. Sami pa nič nimajo. Njegov predlog, da to ukinejo in Vatikan še sam da tem ljudem. Naj naredijo kaj dobrega.
Zakonca – znanca sta ga povabila na čaj. Postarala sta se, sinova pa šla v London in Pariz in se tam poročila. Sedaj ni koga, da boi jim pokosil. Sam je rekel, naj ga naučita kositi s koso, da bo še malo telovadbe in jim je pokosil.
Slovensko »naj sosedu krava crkne« je tako spremenil – naj sosedova trava crkne.
Madagaskar je bil do 1800 – 1850 gozdnat, zelen. Ko so odšli Angleži, so prišli Francozi. Kolonialisti do 1910. prej je rastel predvsem palisander – zelo kvaliteten les. To so vse pokradli – s Slovenskimi strokovnjaki so ugotovili, da je to drevje požagano in ne kot so trdili požgano od domačinov. Sedaj je Madagaskar gol. Je 30 x večji od Slovenije. Ostalo le 5 % gozda. Sedaj sadijo šolarji in dodali še 5% - tako je pogozdenega 10% otoka.
Sam pomaga 10 vasem z nevladno organizacijo. Pošiljali so kot pomoč 1 leto prestare konzerve. Vaščani prodajo kmetijo in gredo v mesto, so brez šol in so sedaj kot »smeti mesta« in delajo tudi samomore.
On je združil stare ljudi in jih podprl z denarjem in naučil da si pridelajo lasten pridelek in da to učijo mlade. Šolski sistem je zanič. 1000 jih naredi diplome a le 10% jih dobi službe. On je te izobražence pritegnil da v 10 vaseh pripovedujejo, kaj pomeni šolanje. Maniokin list zakriva sonce. Če posadijo na 1 m2 le eno drevo ima dovolj sonca in namesto 4 naredi 40 plodov. To je sedaj nov sistem. Vodnjak sredi vasi – 30 m globoko. Mali vrt ob hiši, ki je ženin. Mož dela na polju. Kulturni center in dom za ostarele, kot tudi šola za mlade. Mladi hočejo zabavo in šport, kar je tudi poskrbel. Mladi pa naj se tudi primerno oblečejo in to svoje znanje delijo v naslednje vasi.
Tu so živali in rastline – endemiti do 70%.
Spački pa so taksiji – še vedno se pozna francoski vpliv, saj je samostojnost le na papirju. Še vedno odnašajo »pod mizo« uran, zlato – naravna bogastva čez mejo. Francozi jih še vedno kradejo. Domačini so 80% živinorejci. So revni a srečni. Slovenca sta šla tja. Imajo veliko podragih kamnov – domačini nočejo pomagati iskati. Kupila sta cel hrib in sama kopljeta.
? Pedro Opeka – ko je delal 3 leta so ga povabili v glavno mesto med reveže, ki brskajo po smeteh. Prinesel jim je žogo in hrano in jih prepričal, da se tudi brez hrane lahko igra. Postali so prijatelji. Revežev je 200.000. v Farafanu je tržnica na obali in ko ostane ostanek od ribolova, ki ga ne prodajo, ga razdelijo. V glavnem mestu pa se tržnica zapre.
Ko so Pedra Opeko prestavili v glavno mesto med te reveže na smeteh, je hotel pobegniti najprej bi šel v Argentino in potem v Indijo. Tam se je počutil, kot da »lovi« reveže za kristjane. Bilo je kot v getu. To je bilo 1982, ko je Pedro prišel k njemu v študentski dom (takrat je on dobil hčer).odgovoril: Rekel mu je : »Vaši ljudje so barabe.« on pa mu je odgovoril: »Z Bogom sta naredila pogodbo – kot duhovnik ste šli pomagati – ne ponižujte – sodelujte.« Pedro je šel k Mitterrandu, a pomagati je bila pripravljena njegova žena. Prvi kontejner pomoči je predsednik Madagaskarja ukradel. Drugega je gospa Mitterrand spremljala in potem je to šlo. Pedro sedaj skrbi za 7 vasi – 2000 družin. A na Madagaskarju bi potrebovali vsaj še 10 Pedrov, da se res obrne na bolje.
Na filmu, ki se vzporedno vrti na platnu, so stene 100, 200 in celo 300 m visoke ki so posebna naravna dediščina, zaščitena pri UNESCu – dovoljena le ena ogledna pot in nekateri predeli so dovoljeni le za raziskovanje strokovnjakom. Zaščitenih je 17 vrst tu živečih lemurjev.
Govori 5 jezikov. Slovenščina je najtežja. Na Madagaskarju je en jezik in 16 dialektov. Primer miteni = govoriti – vsi glagoli se pri njih začnejo na »m« in v preteklik jih spremenimo tako da je prva črka »n« in prihodnjik je »h«. že v vrtcu je prvi jezik francoščina in že tudi angleščina.
Rojen 1954 je doživel še kolonialno ureditev. Če so v šoli govorili malgaščino, so bili kaznovani. Zgodovino malgaščine so Francozi uničili. Francoski učbeniki so velike laži.
Je pobudnik, da se tudi v Slovenskih učbenikih omeni Madagaskar. Ko je naredil magisterij, je šla ravno hči v šolo, pa ko je doktoriral še ni končala s šolanjem. Delal potem v Gradisu pa v Žički Kartuziji kot arhitekt in odkril, da je tu obstajal tudi 3. papež za časa germanskih narodov. Na Institutu Villa sancti - za prenovo starejše kvalitetne arhitekture - so reševali staro arhitekturo. Duhovni tabor v Žički kartuziji je sedaj odprt tudi za druge, ateiste in za mednarodne študente. Duhovnost – če to razumeš – deli. 3 leta je to vodil.
Valiha – cevasta »kitara« - najprej so bile strune od bambusa. »Polna luna« - pesem, da nima domotožja. Lepa glasba – melodična (mene je malo spominjala na Mediteran). Potem je zaigral Prekmursko »Vsi so venci vejli«. On si jo je naredil na 16 strun. Običajna ima le 4. on je glasbenik in jih je dodal po svoje.
Apunga – boben iz ovčje kože. Igraš – 2 kroga z roko, kot da čistič kožo in 2 x udariš. Kako ste – pogovarjaš se z glasbo – standarden takt 1-2-3-4, ki se stopnjuje v tempu do najhitrejšega – je kot pozdrav in odzdrav.
Zaigra nam tudi na prastaro kitaro – uglašeno na c ton.to je pra, praded od sedanje kitare.
Sedaj nas povabi tudi k sodelovanju v muziciranju. Kuhalnica je lahko reciklirana v glasbilo. Potem še razloži da je samo na 1 - mobena glasba. Na 1,2 je že takt – »Jaz pa ti . . .«, na 1,2,3 je že valček, na 1,2,3,4 pa je vse ostalo. Na Madagaskarju je vedno na 4. vedno je potrebno biti pogumen. V Murski Soboti (300 ljudi), je 85 letnik prišel sam na oder, ko jih je takole povabil, kot nas. Ko se tolče takt, je lepo tudi zaplesati in tisti 85 letnik je plesal čez cel oder.
Glasba je zdravilo. Enako je, če pojete ali se smejite. To je zdravilo, ki ga ne morete kupiti, ga pa vedno lahko imate. Če vam je nerodno, zaprite oči in vas nihče ne vidi. Če te nekdo povabi, te ne ugrizne. Na oder povabi izmenično ženske in moške. Za moške ima malo večje ropotulje, bobne. In igra na kitaro in ustno harmoniko. Najprej malgaško in potem še slovensko. Po vsaki skladbi zamenja »ekipo glasbenikov« in se tako na odru zvrstimo skoraj ½ dvorane.
Od vsakega predavanja gre prispevek na Madagaskar. Povabi nas še na spletno stran Drevo Madagaskar eu:
Društvo DREVO sozvočja je nadgradnja projekta MADAGASKAR V BESEDI SLIKI IN PESMI, ki ga zadnjih 10 let izvaja JOSEPH RAKOTORAHALAHY. Obiskal je že preko 500 šol v Sloveniji in zamejstvu, kjer so mladi z navdušenjem sprejemali njegovo sporočilo: drugačnost, različnost, raznovrstnost je lahko predvsem bogastvo v nas in svetu okrog nas. Promocijo in vzgojo za kulturo strpnosti in sožitja želimo v našem društvu nadgraditi z razvojnimi projekti, ki želijo povezati šole v Sloveniji in šole na Madagaskarju in biti aktiven doprinos politiki medkulturnega dialoga in prizadevanjem Malgašev za REFORESTACIJO Rdečega otoka, kakor se Madagaskar tudi imenuje. Pri teh naših prizadevanjih nam je ključni pomočnik glasba.
Zapisala Nevenka Vahtar
NAJPREJ NAS Sašo informira o prireditvi o Vseživljenjskem učenju, ki smo se je lani udeležili s krožkom Naravne vrednote sevniške občine in slikarskim krožkom v Radečah, da se to letos organizira v Krškem, a da bi mi to v istem času posebej pripravili v sklopu U3 v Sevnici. Povabi tudi da se vključijo s svojimi prispevki likovni literarni in foto zanesenjaki. Sašo bo še podal podrobnosti. Literarni prispevki morajo biti napisani na roko.
Izlet 18. -19.4. – malo prijav. Napaka za plačilo položnic. Prosijo, da se čim prej plača.
Naslednji teden nas obišče župan, zato posredujte svoja vprašanja.
Najprej opazimo na odru veliko instrumentov. Ana Mešiček pa nam gosta le kratko predstavi, ker to naredi on kar sam. naš gost Josip je domačin, ki je sedaj poročen s slovenko in ima 2 otroka ter živi v Sloveniji. Pove tudi da je Madagaskar 30 x večji od Slovenije.
Sam nas pozdravi z »Mamaola tupko« - to je odgovor na naš dober dan. Tupko – gospod, gospa. Oni v jeziku nimajo spolov in je to izraz za oboje. Mamaola pa pomeni »kako ste«.
Adria – njegovo ime je dobil tako, da je oče gradbinec dal sinu ime, mama pa ni vedela zakaj. Trudi se govoriti slovensko. Po prijatelju inžinierju gradbeništva. Šli so na izlet – oče ima avtobus. So za tamkajšnje razmere bogati. Na Madagaskarju ne znajo plavati. V rekah so krokodili. Prepričanje – morje je za ribe (so pa tudi morski psi).
Dobil je štipendijo za umetnostno akademijo v Parizu, a mu jo je nekdo »ukradel«. On je 3 sin od 9 otrok. Oče jim umre 1972. večja brata odideta od doma in tako on skuša skrbeti za družino. Tri sestre mu umrejo. Včasih je sladki kruh namočil in spekel. Prodajal je zelenjavo s Tenerife. Z drugimi glasbeniki je naredil vokalno skupino. Na Madagaskarju je zaradi revščine tudi dosti roparjev, ki so ukradli instrumente. Sam je pisal pesmi. Imeli so turneje, da je lahko šolal sestre. 2 brata sta v Franciji profesorja glasbe. En brat je postal pastor Jehovih prič ena sestra je doma.
Namesto za Pariz potem dobi štipendijo za Jugoslavijo. Z avionom prileti v Ljubljano v decembru v res mrzlo zimo. Čeprav že na Madagaskarju dobi zimska oblačila, jih razdeli – saj bo kupil nova! Ko je odhajal od doma je mislil, da gre nekam, kjer je nevarno. Mislil je tudi da je to nekje v Arabiji. Od doma je šel, ko je bilo pri njih 30'C. pre pristankom letala so opozarjali, da naj se dobro oblečejo, ker je zunaj – 20'C. sam pa je gledal skozi okno in videl sonce in imel v mislih – če sije sonce - ni hladno. On pa je bil v srajci z kratkimi rokavi in ni razumel opozorila in ko je prišel iz letala – včasih najprej v avtobus – je spoznal, kaj mu govorijo. Začutil je leden mraz. Ko so videli, da nima kaj obleči, so mu dali letalsko rjuho, da se je vanjo zavil. Naenkrat pa so mu ljudje podarili oblačila in tri bunde in še so mu ponujali.
V Ljubljano, ki ima je imala 300.000 prebivalcev, je prišel iz Antananarivo ki je 3 mil. Mesto. Mislil je, da v tako malem mestu ne bo znal živeti. Predlog je bol, da naj gre v Beograd, a so ga prepričali, da je bolje da ostane v Ljubljani.
Prve besede, ki jih je spoznal – črnec, črnuh zamorec. Najbolj mu je bila všeč zamorec – ker je bila razlaga, da so vsi iz Afrike prišli izza morja – za-morjem. In njegova ugotovitev, če nekdo iz Evrope pride k njim je potem tudi za-morec.
Madagaskar je nastal it Pangee in ostal v sredini.
Vsi so po veri kristjani ali domače vere. Prvi misijonarji so bili predvsem politiki. Prišli so s križem na prsih in pištolo za pasom. Katoliki imajo 10 zapovedi. Madagaskarska vera pa 100. bog nam je dal ta svet, da lahko popravljamo svoje napake.
Ko je prišel v Slovenijo – »zdrav duh v zdravem telesu« - je to videl skozi vero – bog nas je naredil po svoji podobi – zdrav duh v zdravem telesu. A dober katoličan je zdrav duh, kaj pa telo? Zdrav um ne potrebuje šole. Če nimaš denarja, ne moreš imeti zdravo telo. To je doživel na fakulteti v Ljubljani. Študiral je arhitekturo. Spoznal brata in sestro – pravnika in ekonomistko. Brat je želel biti arhitekt, a je oče izbral študij za otroka. Po 3. letniku, ko ni smel izbrati drugi študij , je postal klošar pred Maximarketom. Tudi sestra se ga je odpovedala. Vera v družini ni bila prava.
Vera: pošten, iskren, pogumen, odločen, brez predsodkov – zdrav duh v zdravem telesu. Vse to moraš »nahraniti« - vsak dan – da si v harmoniji.
Ko gre sedaj na Madagaskar da ljudem toliko, da imajo za hrano za 3 dni. Enemu jo da za 1 mesec. Eni družini je dal denar in jo naučil posel in plan, kako bodo preživeli naprej. Tako se bodo lahko izkopali iz revščine. Delite, ko imate.
Sam ima že dva vnuka po hčeri.
Ko imaš malo, deli, ker se to množi. 1977 je prišel v Ljubljano. Ko sedaj pride na Madagaskar, so njegovi vrstniki starčki.
Duhovniki so rekli, naj še od tega malo, kar imajo naj dajo ofer. Sami pa nič nimajo. Njegov predlog, da to ukinejo in Vatikan še sam da tem ljudem. Naj naredijo kaj dobrega.
Zakonca – znanca sta ga povabila na čaj. Postarala sta se, sinova pa šla v London in Pariz in se tam poročila. Sedaj ni koga, da boi jim pokosil. Sam je rekel, naj ga naučita kositi s koso, da bo še malo telovadbe in jim je pokosil.
Slovensko »naj sosedu krava crkne« je tako spremenil – naj sosedova trava crkne.
Madagaskar je bil do 1800 – 1850 gozdnat, zelen. Ko so odšli Angleži, so prišli Francozi. Kolonialisti do 1910. prej je rastel predvsem palisander – zelo kvaliteten les. To so vse pokradli – s Slovenskimi strokovnjaki so ugotovili, da je to drevje požagano in ne kot so trdili požgano od domačinov. Sedaj je Madagaskar gol. Je 30 x večji od Slovenije. Ostalo le 5 % gozda. Sedaj sadijo šolarji in dodali še 5% - tako je pogozdenega 10% otoka.
Sam pomaga 10 vasem z nevladno organizacijo. Pošiljali so kot pomoč 1 leto prestare konzerve. Vaščani prodajo kmetijo in gredo v mesto, so brez šol in so sedaj kot »smeti mesta« in delajo tudi samomore.
On je združil stare ljudi in jih podprl z denarjem in naučil da si pridelajo lasten pridelek in da to učijo mlade. Šolski sistem je zanič. 1000 jih naredi diplome a le 10% jih dobi službe. On je te izobražence pritegnil da v 10 vaseh pripovedujejo, kaj pomeni šolanje. Maniokin list zakriva sonce. Če posadijo na 1 m2 le eno drevo ima dovolj sonca in namesto 4 naredi 40 plodov. To je sedaj nov sistem. Vodnjak sredi vasi – 30 m globoko. Mali vrt ob hiši, ki je ženin. Mož dela na polju. Kulturni center in dom za ostarele, kot tudi šola za mlade. Mladi hočejo zabavo in šport, kar je tudi poskrbel. Mladi pa naj se tudi primerno oblečejo in to svoje znanje delijo v naslednje vasi.
Tu so živali in rastline – endemiti do 70%.
Spački pa so taksiji – še vedno se pozna francoski vpliv, saj je samostojnost le na papirju. Še vedno odnašajo »pod mizo« uran, zlato – naravna bogastva čez mejo. Francozi jih še vedno kradejo. Domačini so 80% živinorejci. So revni a srečni. Slovenca sta šla tja. Imajo veliko podragih kamnov – domačini nočejo pomagati iskati. Kupila sta cel hrib in sama kopljeta.
? Pedro Opeka – ko je delal 3 leta so ga povabili v glavno mesto med reveže, ki brskajo po smeteh. Prinesel jim je žogo in hrano in jih prepričal, da se tudi brez hrane lahko igra. Postali so prijatelji. Revežev je 200.000. v Farafanu je tržnica na obali in ko ostane ostanek od ribolova, ki ga ne prodajo, ga razdelijo. V glavnem mestu pa se tržnica zapre.
Ko so Pedra Opeko prestavili v glavno mesto med te reveže na smeteh, je hotel pobegniti najprej bi šel v Argentino in potem v Indijo. Tam se je počutil, kot da »lovi« reveže za kristjane. Bilo je kot v getu. To je bilo 1982, ko je Pedro prišel k njemu v študentski dom (takrat je on dobil hčer).odgovoril: Rekel mu je : »Vaši ljudje so barabe.« on pa mu je odgovoril: »Z Bogom sta naredila pogodbo – kot duhovnik ste šli pomagati – ne ponižujte – sodelujte.« Pedro je šel k Mitterrandu, a pomagati je bila pripravljena njegova žena. Prvi kontejner pomoči je predsednik Madagaskarja ukradel. Drugega je gospa Mitterrand spremljala in potem je to šlo. Pedro sedaj skrbi za 7 vasi – 2000 družin. A na Madagaskarju bi potrebovali vsaj še 10 Pedrov, da se res obrne na bolje.
Na filmu, ki se vzporedno vrti na platnu, so stene 100, 200 in celo 300 m visoke ki so posebna naravna dediščina, zaščitena pri UNESCu – dovoljena le ena ogledna pot in nekateri predeli so dovoljeni le za raziskovanje strokovnjakom. Zaščitenih je 17 vrst tu živečih lemurjev.
Govori 5 jezikov. Slovenščina je najtežja. Na Madagaskarju je en jezik in 16 dialektov. Primer miteni = govoriti – vsi glagoli se pri njih začnejo na »m« in v preteklik jih spremenimo tako da je prva črka »n« in prihodnjik je »h«. že v vrtcu je prvi jezik francoščina in že tudi angleščina.
Rojen 1954 je doživel še kolonialno ureditev. Če so v šoli govorili malgaščino, so bili kaznovani. Zgodovino malgaščine so Francozi uničili. Francoski učbeniki so velike laži.
Je pobudnik, da se tudi v Slovenskih učbenikih omeni Madagaskar. Ko je naredil magisterij, je šla ravno hči v šolo, pa ko je doktoriral še ni končala s šolanjem. Delal potem v Gradisu pa v Žički Kartuziji kot arhitekt in odkril, da je tu obstajal tudi 3. papež za časa germanskih narodov. Na Institutu Villa sancti - za prenovo starejše kvalitetne arhitekture - so reševali staro arhitekturo. Duhovni tabor v Žički kartuziji je sedaj odprt tudi za druge, ateiste in za mednarodne študente. Duhovnost – če to razumeš – deli. 3 leta je to vodil.
Valiha – cevasta »kitara« - najprej so bile strune od bambusa. »Polna luna« - pesem, da nima domotožja. Lepa glasba – melodična (mene je malo spominjala na Mediteran). Potem je zaigral Prekmursko »Vsi so venci vejli«. On si jo je naredil na 16 strun. Običajna ima le 4. on je glasbenik in jih je dodal po svoje.
Apunga – boben iz ovčje kože. Igraš – 2 kroga z roko, kot da čistič kožo in 2 x udariš. Kako ste – pogovarjaš se z glasbo – standarden takt 1-2-3-4, ki se stopnjuje v tempu do najhitrejšega – je kot pozdrav in odzdrav.
Zaigra nam tudi na prastaro kitaro – uglašeno na c ton.to je pra, praded od sedanje kitare.
Sedaj nas povabi tudi k sodelovanju v muziciranju. Kuhalnica je lahko reciklirana v glasbilo. Potem še razloži da je samo na 1 - mobena glasba. Na 1,2 je že takt – »Jaz pa ti . . .«, na 1,2,3 je že valček, na 1,2,3,4 pa je vse ostalo. Na Madagaskarju je vedno na 4. vedno je potrebno biti pogumen. V Murski Soboti (300 ljudi), je 85 letnik prišel sam na oder, ko jih je takole povabil, kot nas. Ko se tolče takt, je lepo tudi zaplesati in tisti 85 letnik je plesal čez cel oder.
Glasba je zdravilo. Enako je, če pojete ali se smejite. To je zdravilo, ki ga ne morete kupiti, ga pa vedno lahko imate. Če vam je nerodno, zaprite oči in vas nihče ne vidi. Če te nekdo povabi, te ne ugrizne. Na oder povabi izmenično ženske in moške. Za moške ima malo večje ropotulje, bobne. In igra na kitaro in ustno harmoniko. Najprej malgaško in potem še slovensko. Po vsaki skladbi zamenja »ekipo glasbenikov« in se tako na odru zvrstimo skoraj ½ dvorane.
Od vsakega predavanja gre prispevek na Madagaskar. Povabi nas še na spletno stran Drevo Madagaskar eu:
Društvo DREVO sozvočja je nadgradnja projekta MADAGASKAR V BESEDI SLIKI IN PESMI, ki ga zadnjih 10 let izvaja JOSEPH RAKOTORAHALAHY. Obiskal je že preko 500 šol v Sloveniji in zamejstvu, kjer so mladi z navdušenjem sprejemali njegovo sporočilo: drugačnost, različnost, raznovrstnost je lahko predvsem bogastvo v nas in svetu okrog nas. Promocijo in vzgojo za kulturo strpnosti in sožitja želimo v našem društvu nadgraditi z razvojnimi projekti, ki želijo povezati šole v Sloveniji in šole na Madagaskarju in biti aktiven doprinos politiki medkulturnega dialoga in prizadevanjem Malgašev za REFORESTACIJO Rdečega otoka, kakor se Madagaskar tudi imenuje. Pri teh naših prizadevanjih nam je ključni pomočnik glasba.
Zapisala Nevenka Vahtar