Jurklošter - Orionov pas - 31. 3. 2010
S klikom na sliki dobimo povečavo, potem se premikamo s puščicami.
Pot je izven plana raziskovanja naravnih znamenitosti, smo se pa zanjo odločili po predavanju patra Karla v U3.
Pot smo začeli na Bregu, od koder smo se odpeljali ob 8.15 uri proti Jurkloštru. Malo naprej od Jurkloštra smo videli slap na desni čez potok Gračnico, kjer smo se nameravali ustaviti ob povratku.
Glede na patrovo pripoved, smo se namenili poiskati tri griče, ki naj bi odsevali podobo nebesnega ozvezdja ORION- ovega pasu. Sokratov imperativ »spoznati samega sebe« kot izhodišče za raziskavo makrokozmičnih zakonitosti – po patru.
Na območju Marofa smo prišli do skalnega osamelca, ki nas povezuje z zemeljskim Sirijem – ozvezdjem Velikega psa, ki pa je tudi na liniji spodnjega dela Orionovega trikotnika. Od tu smo nadaljevali peš.
Mimo Orionovega meča – Jančičeve domačije, skalna gmota pri Lahovi domačiji (mislim, da je to na planoti pod mravljiščem, ki smo ga srečali) – ki pa ga nismo odredili – a je moral biti nam na očeh, smo prišli pod vznožje treh gričev, ki smo si jih najprej ogledali od spodaj.
Na poti pod griči smo prišli do »svetega stebra« - »axis mundi« (na področju zemeljskega dela Orionovega pasu) - ostanka, ki nas povezuje s pojmom »os sveta« - to je, povezavo med zemljo in nebom – ko »moramo biti, za popolno uravnovešenost v življenju, trdno ukoreninjeni v zemeljskem in obenem popolno povezani z nebom – vesoljem, kot celoto celotnega obstoja«.
Potem pa smo se po desni dvignili do objemajočega zidu, ki je ob griču. Nato smo grič še obhodili, da smo imeli pogled na vse tri griče še z odprte planote z druge strani. S te strani je na griče bolj odprt pogled. Najprej smo si jih pogledali od daleč – s skrajnega roba travnika, da smo dobili bolj celovito sliko. Nato smo se spustili še do spodnjega konca , kjer se nadaljujejo skoraj enako visoki griči preko okrogle jase na nižji grič – sedeče dekle. Ta vrh je, kot da je na vrhu zgrajen prestol.
Pater šteje griče od spodaj – od Marofa – torej so s planote – od leve proti desni griči tretji - z trikotom – antenami na vrhu, drugi in prvi, okrogla jasa in sedeče dekle. Vse to objemata skalna gradišča, ki celo linijo povezujeta z enim skoraj celim zidom in višjim vzporednim zidom, ki je v fragmentih, a še vedno jasno opazen. Če to opazujemo z jase na sliki z višinskimi plastnicami, je jasno razvidna oblika, kot da je tretji grič »objet« najprej samostojno z »dlanmi«, ki jih te plastnice izrisujejo. Nato sta objeta tretji in drugi grič v celoto in nazadnje še vsi trije griči skupaj. Meni je - ob pogledu na patrov prikaz v knjigi - prišlo na misel, da vidim najprej mati, v drugem objemu – mati z otrokom v naročju. Tretji objem pa objem cele družine.
Vrnili smo se do jase, ki naj bi bila obredno mesto in smo zapeli eno pesem - za uskladitev s prostorom.
Med griči smo poiskali tudi gradišče povezovalnih zidov in poiskali tudi mesta, kjer vidimo tudi vzporednega ob bolj enotnem spodnjem zidu.
Glede na vreme smo se odločili povzpeti le na severni grič, ki ima skale v obliki rogov – anten. Ker nas je ujel dež, smo se vrnili ob vznožje griča, kjer je lovska opazovalnica, ki nam je nudila malo zavetja, da smo se o videnem malo pogovorili: povezali slišano s predavanja in prebrano v knjigi z videnim. Hoteli smo pogledati še slap ob poti, a je preveč deževalo, tako je ostal tudi ta ogled za drugič.
Ker ni bilo možno – zaradi dežja – opraviti predvideno – ogled vsaj še zgornjega dela Oriona ali Orionovega ščita, kar je bil prvi plan, smo se ustavili na kavici, da smo naredili plan za naprej. Naslednjo sredo je že predviden ogled U3 s patrom na isto lokacijo. Zato se strinjamo, da se dobimo čez 14 dni. Potem so planinski izleti – potovanja. Tako, da se dobimo v vmesnih terminih pred poletjem. Po dopustih pa se slišimo.
Zaradi dežja se nismo tako poglabljali v slike v knjigi in smo zaključni prečni zid iskali za sedečim dekletom. Doma sem ugotovila, da je - po patru - takoj za prvim gričem. Torej, ko se tja vrnemo, si to lahko še enkrat pogledamo.
Ob iskanih znamenitostih smo videli tudi naravo – zelo visoke kronce, lepo mravljišče in močerade, ki so se skrivali med listjem.
Zaključili smo izlet ob 12.15.
Nevenka Vahtar
Pot smo začeli na Bregu, od koder smo se odpeljali ob 8.15 uri proti Jurkloštru. Malo naprej od Jurkloštra smo videli slap na desni čez potok Gračnico, kjer smo se nameravali ustaviti ob povratku.
Glede na patrovo pripoved, smo se namenili poiskati tri griče, ki naj bi odsevali podobo nebesnega ozvezdja ORION- ovega pasu. Sokratov imperativ »spoznati samega sebe« kot izhodišče za raziskavo makrokozmičnih zakonitosti – po patru.
Na območju Marofa smo prišli do skalnega osamelca, ki nas povezuje z zemeljskim Sirijem – ozvezdjem Velikega psa, ki pa je tudi na liniji spodnjega dela Orionovega trikotnika. Od tu smo nadaljevali peš.
Mimo Orionovega meča – Jančičeve domačije, skalna gmota pri Lahovi domačiji (mislim, da je to na planoti pod mravljiščem, ki smo ga srečali) – ki pa ga nismo odredili – a je moral biti nam na očeh, smo prišli pod vznožje treh gričev, ki smo si jih najprej ogledali od spodaj.
Na poti pod griči smo prišli do »svetega stebra« - »axis mundi« (na področju zemeljskega dela Orionovega pasu) - ostanka, ki nas povezuje s pojmom »os sveta« - to je, povezavo med zemljo in nebom – ko »moramo biti, za popolno uravnovešenost v življenju, trdno ukoreninjeni v zemeljskem in obenem popolno povezani z nebom – vesoljem, kot celoto celotnega obstoja«.
Potem pa smo se po desni dvignili do objemajočega zidu, ki je ob griču. Nato smo grič še obhodili, da smo imeli pogled na vse tri griče še z odprte planote z druge strani. S te strani je na griče bolj odprt pogled. Najprej smo si jih pogledali od daleč – s skrajnega roba travnika, da smo dobili bolj celovito sliko. Nato smo se spustili še do spodnjega konca , kjer se nadaljujejo skoraj enako visoki griči preko okrogle jase na nižji grič – sedeče dekle. Ta vrh je, kot da je na vrhu zgrajen prestol.
Pater šteje griče od spodaj – od Marofa – torej so s planote – od leve proti desni griči tretji - z trikotom – antenami na vrhu, drugi in prvi, okrogla jasa in sedeče dekle. Vse to objemata skalna gradišča, ki celo linijo povezujeta z enim skoraj celim zidom in višjim vzporednim zidom, ki je v fragmentih, a še vedno jasno opazen. Če to opazujemo z jase na sliki z višinskimi plastnicami, je jasno razvidna oblika, kot da je tretji grič »objet« najprej samostojno z »dlanmi«, ki jih te plastnice izrisujejo. Nato sta objeta tretji in drugi grič v celoto in nazadnje še vsi trije griči skupaj. Meni je - ob pogledu na patrov prikaz v knjigi - prišlo na misel, da vidim najprej mati, v drugem objemu – mati z otrokom v naročju. Tretji objem pa objem cele družine.
Vrnili smo se do jase, ki naj bi bila obredno mesto in smo zapeli eno pesem - za uskladitev s prostorom.
Med griči smo poiskali tudi gradišče povezovalnih zidov in poiskali tudi mesta, kjer vidimo tudi vzporednega ob bolj enotnem spodnjem zidu.
Glede na vreme smo se odločili povzpeti le na severni grič, ki ima skale v obliki rogov – anten. Ker nas je ujel dež, smo se vrnili ob vznožje griča, kjer je lovska opazovalnica, ki nam je nudila malo zavetja, da smo se o videnem malo pogovorili: povezali slišano s predavanja in prebrano v knjigi z videnim. Hoteli smo pogledati še slap ob poti, a je preveč deževalo, tako je ostal tudi ta ogled za drugič.
Ker ni bilo možno – zaradi dežja – opraviti predvideno – ogled vsaj še zgornjega dela Oriona ali Orionovega ščita, kar je bil prvi plan, smo se ustavili na kavici, da smo naredili plan za naprej. Naslednjo sredo je že predviden ogled U3 s patrom na isto lokacijo. Zato se strinjamo, da se dobimo čez 14 dni. Potem so planinski izleti – potovanja. Tako, da se dobimo v vmesnih terminih pred poletjem. Po dopustih pa se slišimo.
Zaradi dežja se nismo tako poglabljali v slike v knjigi in smo zaključni prečni zid iskali za sedečim dekletom. Doma sem ugotovila, da je - po patru - takoj za prvim gričem. Torej, ko se tja vrnemo, si to lahko še enkrat pogledamo.
Ob iskanih znamenitostih smo videli tudi naravo – zelo visoke kronce, lepo mravljišče in močerade, ki so se skrivali med listjem.
Zaključili smo izlet ob 12.15.
Nevenka Vahtar
