Konjsko in Lukovec - 9. 3. 2016
Več posnetkov Vinka Šeška.
Posnetki Marte Brežan.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Točno ob 8.00 nas je prava četica – celo 20. Vreme pa kar obetavno, a za vsak slučaj je v nahrbtniku dežnik.
Že razmišljamo, koliko avtomobilov potrebujemo in, kje bomo lahko parkirali, ko se nekdo oglasi, da je najbolje, da se odpravimo kar od tu peš pod železnico in do brvi na Radni. Takoj smo za in že smo na drugi strani Save.
Ko zavijemo okrog žalostnih ostankov Jutranjke, nas najprej pozdravijo koze in presenetijo ptiči. Ko pogledamo v zrak, vidimo več parov sivih čapelj, ki v drevesih ob cesti gnezdijo. Za ovinkom se takoj levo dvignemo v breg in se umaknemo cesti in gostemu prometu, ki nas tu preseneti.
Ko se približujemo Konjskemu, se nam med vejami desno kaže cerkvica na Topolovcu.
Na Konjskem nas ustavi Androjna Alojz, ki ima Žganjekuho kot dopolnilno dejavnost in prodaja svoje žganje lepo pakirano, uporabno tudi za darilo. Mi pa ga dobimo za pokušino.
Na poti v dolino naletimo na izvir – napajališče.
Konjsko in Lukovec sta dva brega, ki jih povezuje tretji s kmetijo Zemljak. Tu je bil doma Vinkov sošolec, katerega stric Gabrijel je bil trapist v Rajhenburgu. Od le teh je po 2. svetovni vojni ostal le Gabrijel Zemljak, ki je te recepte – ki so bili le ustno izročilo, dal čokoladnici. Sam pa je bil potem kaplan v cerkvi do upokojitve.
Kmet Zemljak je bil napreden. Pri njem so imeli za piti hrušovec, ki je bil nekaterim zelo dober.
Ko se nam pogled odpre, vidimo od Kuma do Lisce, Bohorja in do Hrvaške meje. Občasno pa se nam pokažeta Topolovec in Sv. Rok.
Vas Lukovec je dobila ime po luknjah v hribu, ki jih mi ob poti lahko tudi opazujemo.
Na Lukovcu nam pokaže Lojzka Perc svojo domačijo, staro hišo več kot 300 let. Njen brat živi v novi hiši zraven.
Na razgledni točki so našli tudi gomile. O teh ve Lojzka več povedati. Mi pa od razgleda nismo imeli veliko, ker je vse zaraščeno. Vidi se na Florjansko ulico, Drožanjsko ulico, železniško postajo, grad in pokopališče.
Da smo prišli do razgleda, smo morali ob spustu s ceste skreniti do električnega stebra, kjer elektrikarji grobo čistijo. Nekatere fotografije Sevnice so narejene z vrha stebra. Tu bi lahko naredili bolj čist dostop za pohodnike, ker se res izplača pohodnikom ustaviti in uživati ob primernem vremenu.
Potepanje končali ob 13.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irenini podatki našega pohoda:
16.910 korakov ali 10 km
2 uri 53 min.
670 porabljenih kalorij
Lojzka Perc:
Lukovec se deli na 3 dele: Javše, Lukovec in Mali Lukovec. Vas je nastala okrog 17. stoletja. Na začetku je bila zelo majhna – le tri hiše. Ko pridete iz Radne na ravnino, se začne razprostirati Lukovško polje, kjer lahko človeško oko prepozna nekdanjo graščino Toriškega gradu iz 17. stoletja.
Na hribu nad vasjo se odpira pogled na cerkev Sv. Marije Magdalene. Tudi Mali Lukovec ni brez zanimivosti, vendar so te ljudem malo znane. Tam lahko najdemo gomilo, ki leži na vrhu vzpetine, severno od vasi Mali Lukovec. Tam so aprila 1904 izkopali 6 grobov, ki so značilni za grobove iz prve polovice 6. stoletja. Eno grobišče pa kaže na vpliv etruščanskih delavnic v naših krajih.
Posnetki Marte Brežan.
Fotoreportaža Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Točno ob 8.00 nas je prava četica – celo 20. Vreme pa kar obetavno, a za vsak slučaj je v nahrbtniku dežnik.
Že razmišljamo, koliko avtomobilov potrebujemo in, kje bomo lahko parkirali, ko se nekdo oglasi, da je najbolje, da se odpravimo kar od tu peš pod železnico in do brvi na Radni. Takoj smo za in že smo na drugi strani Save.
Ko zavijemo okrog žalostnih ostankov Jutranjke, nas najprej pozdravijo koze in presenetijo ptiči. Ko pogledamo v zrak, vidimo več parov sivih čapelj, ki v drevesih ob cesti gnezdijo. Za ovinkom se takoj levo dvignemo v breg in se umaknemo cesti in gostemu prometu, ki nas tu preseneti.
Ko se približujemo Konjskemu, se nam med vejami desno kaže cerkvica na Topolovcu.
Na Konjskem nas ustavi Androjna Alojz, ki ima Žganjekuho kot dopolnilno dejavnost in prodaja svoje žganje lepo pakirano, uporabno tudi za darilo. Mi pa ga dobimo za pokušino.
Na poti v dolino naletimo na izvir – napajališče.
Konjsko in Lukovec sta dva brega, ki jih povezuje tretji s kmetijo Zemljak. Tu je bil doma Vinkov sošolec, katerega stric Gabrijel je bil trapist v Rajhenburgu. Od le teh je po 2. svetovni vojni ostal le Gabrijel Zemljak, ki je te recepte – ki so bili le ustno izročilo, dal čokoladnici. Sam pa je bil potem kaplan v cerkvi do upokojitve.
Kmet Zemljak je bil napreden. Pri njem so imeli za piti hrušovec, ki je bil nekaterim zelo dober.
Ko se nam pogled odpre, vidimo od Kuma do Lisce, Bohorja in do Hrvaške meje. Občasno pa se nam pokažeta Topolovec in Sv. Rok.
Vas Lukovec je dobila ime po luknjah v hribu, ki jih mi ob poti lahko tudi opazujemo.
Na Lukovcu nam pokaže Lojzka Perc svojo domačijo, staro hišo več kot 300 let. Njen brat živi v novi hiši zraven.
Na razgledni točki so našli tudi gomile. O teh ve Lojzka več povedati. Mi pa od razgleda nismo imeli veliko, ker je vse zaraščeno. Vidi se na Florjansko ulico, Drožanjsko ulico, železniško postajo, grad in pokopališče.
Da smo prišli do razgleda, smo morali ob spustu s ceste skreniti do električnega stebra, kjer elektrikarji grobo čistijo. Nekatere fotografije Sevnice so narejene z vrha stebra. Tu bi lahko naredili bolj čist dostop za pohodnike, ker se res izplača pohodnikom ustaviti in uživati ob primernem vremenu.
Potepanje končali ob 13.30.
Zapisala Nevenka Vahtar
Irenini podatki našega pohoda:
16.910 korakov ali 10 km
2 uri 53 min.
670 porabljenih kalorij
Lojzka Perc:
Lukovec se deli na 3 dele: Javše, Lukovec in Mali Lukovec. Vas je nastala okrog 17. stoletja. Na začetku je bila zelo majhna – le tri hiše. Ko pridete iz Radne na ravnino, se začne razprostirati Lukovško polje, kjer lahko človeško oko prepozna nekdanjo graščino Toriškega gradu iz 17. stoletja.
Na hribu nad vasjo se odpira pogled na cerkev Sv. Marije Magdalene. Tudi Mali Lukovec ni brez zanimivosti, vendar so te ljudem malo znane. Tam lahko najdemo gomilo, ki leži na vrhu vzpetine, severno od vasi Mali Lukovec. Tam so aprila 1904 izkopali 6 grobov, ki so značilni za grobove iz prve polovice 6. stoletja. Eno grobišče pa kaže na vpliv etruščanskih delavnic v naših krajih.