Koronavirus in netopirji
V času pandemije COVID 19 se v javnosti velikokrat pojavljajo različna vprašanja o povezanosti netopirskih koronavirusih z aktualno problematiko. Pri tem pa se večkrat netopirji opisujejo v temnih barvah, kar ne prispeva k njihovi dobri podobi v javnosti. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor v okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji pripravilo gradivo, ki poljudno pojasnjujejo povezanost netopirskih koronavirusov s človeškim virusom SARS-COV-2, ki je povzročitelj pandemije.
V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000, kjer se posebna pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka, sobivanje je zato tu bolj izrazito. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in posledično smo tudi ljudje deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci in so zato učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki - gvano - zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Poleg tega nekatere vrste netopirjev živijo le v določenih življenjskih okoljih. Prisotnost pestre združbe različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij, tudi za ljudi. Netopirji, edini leteči sesalci na Zemlji, so le ena izmed številnih živalskih skupin, pri katerih so raziskovalci zabeležili pojav koronavirusov. Netopirji imajo pomembno vlogo v naravi in s tem tudi v življenju ljudi ter so podobno kot ostale živali vajeni živeti z različnimi koronavirusi. V netopirjih torej, kot v številnih živalskih vrstah živijo koronavirusi in sobivajo z domačinom, vendar pri domačinih ne povzročajo nikakršnih sprememb ali obolenj. V našem okolju neposredni prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan nikjer, tudi v svetu ne. Izjema so, v Sloveniji ne živeči južno azijski netopirji, pri katerih so zabeležili sorodnike virusa SARS-CoV-2, ki je povzročitelj trenutne pandemije. Taki netopirji, kakor tudi različne divje živali so se prodajali na tržnicah v Kini za prehrano ljudi. Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo le ljudje. Ponovim, evropski netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, to smo ljudje. Neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam ni bil zaznan. Do prenosa teh virusov je po domnevah raziskovalcev vedno prišlo z vmesnim gostiteljem (npr. preko kunam podobnih cibetovk, luskavcih, kamelah…). Obstajajo urbane zgodbe, da so netopirji prileteli skozi okno v spalnico, da so se zapletli v predvsem ženske lasi in podobno. Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikom s ljudmi in ostalimi živalmi izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim načinom prehranjevanja. Netopirji imajo tudi izjemno dobra čutila, tako npr. z eholokacijo podkovnjaki lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. Netopirji letajo po jamskih rovih tudi do več sto metrov daleč v notranjost jame, da se pri tem niti ne dotaknejo jamskih sten in se varno primejo za strop jame. Zato se bližnja srečanja med ljudmi in netopirji skoraj nemogoča. Prav tako pri nas ne prihajamo v tako tesne stike z netopirji kot npr. v Južni Aziji, kjer jih celo jedo ali jih imajo za domače živali. Preskoki bolezni iz ene živalske vrste na drugo so na splošno zelo redek pojav, pri netopirskih koronavirusih pa je po sedanjem znanju potreben še vmesni gostitelj. Zato verjetnost direktnega preskoka netopirskih koronavirusov na ljudi ne obstaja. Netopirji se stiku z ljudmi v največji meri izogibajo, zato je zelo malo možnosti neposrednega stika, seveda v kolikor netopirjev namerno ne lovimo.
Ali so netopirji krivi za pandemijo bolezni COVID 19? Koronavirusi so znani že vrsto let pri mnogih vrstah domačih in divjih živalih, obstajajo pa zagotovo že na tisoče let, vendar običajno niso nevarni za ljudi. Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki povzroča pandemijo, so pa pri nekaterih potrdili sorodne viruse. Prav tako so podobne viruse SARS-COV-2 potrdili tudi pri luskavcih. Neposrednega prenosa SARS-u podobnih netopirskih koronavirusov z netopirjev na ljudi do sedaj kljub obsežnemu raziskovanju niso potrdili nikjer na svetu. Pri netopirjih koronavirusi sicer niso neobičajni, vendar so najbližje sorodnike virusa SARS-COV-2 našli le pri vzhodno azijski vrsti netopirja. Ta vrsta pri nas ne živi in tudi neposrednega prenosa netopirskih koronavirusov na ljudi niso dokazani. Zato vam ni potrebno skrbeti, če ste bili v prostoru z netopirji (npr. jame, podstrešja) ali če ti bivajo za zunanjim opažem vaše hiše ali bloka. Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo ljudje. Prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan nikjer na svetu. Raziskovalci na podlagi študij in raziskav domnevajo, da je šlo pri vseh primerih v preteklosti do preskoka na ljudi preko vmesnega gostitelja. Ker netopirji niso gostitelji virusa SARS-COV-2, zato tega v njihovem gvanu ni. Na srečo tudi ostali koronavirusi izven živali ne živijo več ko nekaj ur, do največ nekaj dni. Zato gvano netopirjev tudi na splošno ni problematično z vidikov okužbe s ostalimi koronavirusi. Trenutno tudi ni dokazov, da bi bilo tveganje za okužbo s koronavirusom povezano z domačimi živalmi, kot so psi in mačke. Je pa na splošno priporočljivo slediti priporočilom glede higiene pri stiku z živalmi.
Na koncu še mala šala: Kaj pa če mi okužimo netopirje? Po navodilih vlade ohranimo socialno distanco pa bo.
Borivoj Ladišić – Boris
Studenec
Jamarski klub Novo mesto
V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja območij Natura 2000, kjer se posebna pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka, sobivanje je zato tu bolj izrazito. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in posledično smo tudi ljudje deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci in so zato učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki - gvano - zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Poleg tega nekatere vrste netopirjev živijo le v določenih življenjskih okoljih. Prisotnost pestre združbe različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij, tudi za ljudi. Netopirji, edini leteči sesalci na Zemlji, so le ena izmed številnih živalskih skupin, pri katerih so raziskovalci zabeležili pojav koronavirusov. Netopirji imajo pomembno vlogo v naravi in s tem tudi v življenju ljudi ter so podobno kot ostale živali vajeni živeti z različnimi koronavirusi. V netopirjih torej, kot v številnih živalskih vrstah živijo koronavirusi in sobivajo z domačinom, vendar pri domačinih ne povzročajo nikakršnih sprememb ali obolenj. V našem okolju neposredni prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan nikjer, tudi v svetu ne. Izjema so, v Sloveniji ne živeči južno azijski netopirji, pri katerih so zabeležili sorodnike virusa SARS-CoV-2, ki je povzročitelj trenutne pandemije. Taki netopirji, kakor tudi različne divje živali so se prodajali na tržnicah v Kini za prehrano ljudi. Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo le ljudje. Ponovim, evropski netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, to smo ljudje. Neposreden prenos netopirskih koronavirusov na ljudi kljub obsežnim raziskavam ni bil zaznan. Do prenosa teh virusov je po domnevah raziskovalcev vedno prišlo z vmesnim gostiteljem (npr. preko kunam podobnih cibetovk, luskavcih, kamelah…). Obstajajo urbane zgodbe, da so netopirji prileteli skozi okno v spalnico, da so se zapletli v predvsem ženske lasi in podobno. Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikom s ljudmi in ostalimi živalmi izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim načinom prehranjevanja. Netopirji imajo tudi izjemno dobra čutila, tako npr. z eholokacijo podkovnjaki lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. Netopirji letajo po jamskih rovih tudi do več sto metrov daleč v notranjost jame, da se pri tem niti ne dotaknejo jamskih sten in se varno primejo za strop jame. Zato se bližnja srečanja med ljudmi in netopirji skoraj nemogoča. Prav tako pri nas ne prihajamo v tako tesne stike z netopirji kot npr. v Južni Aziji, kjer jih celo jedo ali jih imajo za domače živali. Preskoki bolezni iz ene živalske vrste na drugo so na splošno zelo redek pojav, pri netopirskih koronavirusih pa je po sedanjem znanju potreben še vmesni gostitelj. Zato verjetnost direktnega preskoka netopirskih koronavirusov na ljudi ne obstaja. Netopirji se stiku z ljudmi v največji meri izogibajo, zato je zelo malo možnosti neposrednega stika, seveda v kolikor netopirjev namerno ne lovimo.
Ali so netopirji krivi za pandemijo bolezni COVID 19? Koronavirusi so znani že vrsto let pri mnogih vrstah domačih in divjih živalih, obstajajo pa zagotovo že na tisoče let, vendar običajno niso nevarni za ljudi. Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki povzroča pandemijo, so pa pri nekaterih potrdili sorodne viruse. Prav tako so podobne viruse SARS-COV-2 potrdili tudi pri luskavcih. Neposrednega prenosa SARS-u podobnih netopirskih koronavirusov z netopirjev na ljudi do sedaj kljub obsežnemu raziskovanju niso potrdili nikjer na svetu. Pri netopirjih koronavirusi sicer niso neobičajni, vendar so najbližje sorodnike virusa SARS-COV-2 našli le pri vzhodno azijski vrsti netopirja. Ta vrsta pri nas ne živi in tudi neposrednega prenosa netopirskih koronavirusov na ljudi niso dokazani. Zato vam ni potrebno skrbeti, če ste bili v prostoru z netopirji (npr. jame, podstrešja) ali če ti bivajo za zunanjim opažem vaše hiše ali bloka. Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo ljudje. Prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan nikjer na svetu. Raziskovalci na podlagi študij in raziskav domnevajo, da je šlo pri vseh primerih v preteklosti do preskoka na ljudi preko vmesnega gostitelja. Ker netopirji niso gostitelji virusa SARS-COV-2, zato tega v njihovem gvanu ni. Na srečo tudi ostali koronavirusi izven živali ne živijo več ko nekaj ur, do največ nekaj dni. Zato gvano netopirjev tudi na splošno ni problematično z vidikov okužbe s ostalimi koronavirusi. Trenutno tudi ni dokazov, da bi bilo tveganje za okužbo s koronavirusom povezano z domačimi živalmi, kot so psi in mačke. Je pa na splošno priporočljivo slediti priporočilom glede higiene pri stiku z živalmi.
Na koncu še mala šala: Kaj pa če mi okužimo netopirje? Po navodilih vlade ohranimo socialno distanco pa bo.
Borivoj Ladišić – Boris
Studenec
Jamarski klub Novo mesto