Krakovski gozd - 19. 4. 2013
Tokrat smo se dobili na rondoju ob 8h, a ne v sredo, temveč v petek. Na sredo ni bilo možno, en teden kasneje pa bi bilo za videti cvetoče močvirske tulipane prepozno.
Žal je bil ta termin nekaterim neuporaben, tako se nas je zbralo le 10, a so se nam pridružili še strastni fotografi – Sinjo Jezernik, Jože Teraž in Brane Busar.
Sonja Kostevc pa nas je počakala v Krškem.
Pred Kostanjevico zaviješ 2 x v desno in že smo na začetku pragozda.
Ravna cesta pelje do uradne meje pragozda, ki se začne z mizo in klopco, ki sta tudi v močvirju. Imeli smo srečo, da je bilo sedaj nekaj dni sušno in ni bilo tako mokro, čeprav so bili še vedno uporabni le gumijasti škornji.
Sama dovozna cesta je sedaj utrjena – pri izvedbi so uporabili za podlago najprej mrežo (kot za avtocesto na Ljubljanskem barju), ki pomaga ohraniti cesto trdno.
Že na začetku so nas pozdravile žabice tako, da so poskakale v vodo. Le ena je pozirala, da sem jo lahko fotografirala. Proti koncu poti pa nas je pozdravil še zajec.
Ob cvetju – bele vetrnice, modri pljučnik in rumene kalužnice, tu in tam kak šopek vijolic, nas so najbolj prevzeli odsevi predvsem dreves v vodi.
Na tem dohodu do pragozda so ponekod narejeni kanali in tudi vidi se kot kolesnice – vozne poti. Na področju pragozda pa naj se ne bi niti hodilo. Mi smo samo zaokrožili okoli klopce, da smo imeli občutek, da smo pokukali vanj.
Tu raste dob, ki pa se je začel sušiti. Sumi se tudi na dolgotrajne suše, ki da prizadenejo tudi to močvirno področje. Mi smo nekaj lepih dreves tudi ujeli v naše
posnetke.
Opazili smo še beli gaber, ter v podrasti, da se pojavlja tudi leska. Celo eno akacijo smo našli.
Ko smo se naužili teh lepot, smo se preselili na področja močvirskega tulipana. Prvi travnik je bolj malo obetal, a smo potem našli še druga področja, kjer so bili še v polnem cvetenju. Našli smo tudi enega v bež-rumeno-beli barvi, ter dvojne – iz enega
peclja 2 cveta. Vinko pa se je pohvalil, da je našel tudi tri-cvetne.
Zadnji ogled je bil na travniku športnega letališča, kjer smo tudi videli modelarja, ki je svoj avion v razponu kril približno 1,5 m ravno preizkušal v letenju.
Tu smo si ogledali naravnega kosmatinca (podoben je velikonočnici – iz iste skupine). Zadržuje se – ima rastišče ob grmovnicah in tam smo ga tudi našli. Na še mirujočem,
neprebujenem travniku pa je cvetela že srčna moč.
Pri kavici še v Krškem smo strnili vtise in se odločili, da se še vidimo v sredo, ter se
poslovili od Sonje, ki nas je častila kot goste na njenem področju.
V Sevnici pa smo se razšli okoli 14. ure.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Žal je bil ta termin nekaterim neuporaben, tako se nas je zbralo le 10, a so se nam pridružili še strastni fotografi – Sinjo Jezernik, Jože Teraž in Brane Busar.
Sonja Kostevc pa nas je počakala v Krškem.
Pred Kostanjevico zaviješ 2 x v desno in že smo na začetku pragozda.
Ravna cesta pelje do uradne meje pragozda, ki se začne z mizo in klopco, ki sta tudi v močvirju. Imeli smo srečo, da je bilo sedaj nekaj dni sušno in ni bilo tako mokro, čeprav so bili še vedno uporabni le gumijasti škornji.
Sama dovozna cesta je sedaj utrjena – pri izvedbi so uporabili za podlago najprej mrežo (kot za avtocesto na Ljubljanskem barju), ki pomaga ohraniti cesto trdno.
Že na začetku so nas pozdravile žabice tako, da so poskakale v vodo. Le ena je pozirala, da sem jo lahko fotografirala. Proti koncu poti pa nas je pozdravil še zajec.
Ob cvetju – bele vetrnice, modri pljučnik in rumene kalužnice, tu in tam kak šopek vijolic, nas so najbolj prevzeli odsevi predvsem dreves v vodi.
Na tem dohodu do pragozda so ponekod narejeni kanali in tudi vidi se kot kolesnice – vozne poti. Na področju pragozda pa naj se ne bi niti hodilo. Mi smo samo zaokrožili okoli klopce, da smo imeli občutek, da smo pokukali vanj.
Tu raste dob, ki pa se je začel sušiti. Sumi se tudi na dolgotrajne suše, ki da prizadenejo tudi to močvirno področje. Mi smo nekaj lepih dreves tudi ujeli v naše
posnetke.
Opazili smo še beli gaber, ter v podrasti, da se pojavlja tudi leska. Celo eno akacijo smo našli.
Ko smo se naužili teh lepot, smo se preselili na področja močvirskega tulipana. Prvi travnik je bolj malo obetal, a smo potem našli še druga področja, kjer so bili še v polnem cvetenju. Našli smo tudi enega v bež-rumeno-beli barvi, ter dvojne – iz enega
peclja 2 cveta. Vinko pa se je pohvalil, da je našel tudi tri-cvetne.
Zadnji ogled je bil na travniku športnega letališča, kjer smo tudi videli modelarja, ki je svoj avion v razponu kril približno 1,5 m ravno preizkušal v letenju.
Tu smo si ogledali naravnega kosmatinca (podoben je velikonočnici – iz iste skupine). Zadržuje se – ima rastišče ob grmovnicah in tam smo ga tudi našli. Na še mirujočem,
neprebujenem travniku pa je cvetela že srčna moč.
Pri kavici še v Krškem smo strnili vtise in se odločili, da se še vidimo v sredo, ter se
poslovili od Sonje, ki nas je častila kot goste na njenem področju.
V Sevnici pa smo se razšli okoli 14. ure.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
