Kulturni dan - 9. 2. 2016
Kulturni praznik naj bi tokrat imel gostjo Nežo Maurer, ki je žal zbolela.
Tako naš Sinjo – tokrat Jurko – pove svojo zgodbo.
Na Lisci naredi – postavi kočo, ki naj bi služila vsem takega pohoda in izleta željnim. Pa o priliki gostuje v Laškem, kjer so nemčurji, ki to želijo povezati z njihovo pripadnostjo Nemčiji, kar pa Jurko – kot iskren domoljub ne dovoli.
Naš ženski pevski zbor U3nek, nam zopet podari kitico pesmi, a ne pozabijo pri garderobi biti tudi maškare.
Tako poslušamo verze: »ti si kriva, ljubezniva,
da ne morem spat doma!« pa
»dekle, le predi, predi . . .
Tisto dekle kaj velja, ki vso obleko domačo ima.« in še
». . . tri tičice so morje obletele.«
Pesem iz »domačih logov« nam podari Mihela: »Danes je dober dan«
» . . . lepo je, lepo je . . .«
»Nocoj šla bi s teboj skozi mrak,
». . . ko mesec je mlad . . .«
» . . . in v srcih kraljuje pomlad .«
Rihard Černigoj namesto pričakovane gostje, o njej prebere življenjepis in še o dveh njenih otrocih .
Nevenka pa to dopolni z recitacijo dveh njenih pesmi:
Iz dveh njenih knjig – pesmi Večno in One so krive.
Sinjo še o proslavah – predvsem na državnem nivoju se vedno kaj kreše – pa še pust je – tako si on ne dovoli cenzure in nam podari zgodbico »Od Laškega do Sevnice«
»Vsi moji dnevi so sobote in Drevo spoznanja«
Zakjuči U3nek – ». . . pojdi, ah, pojdi z menoj! . . .«
Zapisala Nevenka Vahtar
Tako naš Sinjo – tokrat Jurko – pove svojo zgodbo.
Na Lisci naredi – postavi kočo, ki naj bi služila vsem takega pohoda in izleta željnim. Pa o priliki gostuje v Laškem, kjer so nemčurji, ki to želijo povezati z njihovo pripadnostjo Nemčiji, kar pa Jurko – kot iskren domoljub ne dovoli.
Naš ženski pevski zbor U3nek, nam zopet podari kitico pesmi, a ne pozabijo pri garderobi biti tudi maškare.
Tako poslušamo verze: »ti si kriva, ljubezniva,
da ne morem spat doma!« pa
»dekle, le predi, predi . . .
Tisto dekle kaj velja, ki vso obleko domačo ima.« in še
». . . tri tičice so morje obletele.«
Pesem iz »domačih logov« nam podari Mihela: »Danes je dober dan«
» . . . lepo je, lepo je . . .«
»Nocoj šla bi s teboj skozi mrak,
». . . ko mesec je mlad . . .«
» . . . in v srcih kraljuje pomlad .«
Rihard Černigoj namesto pričakovane gostje, o njej prebere življenjepis in še o dveh njenih otrocih .
Nevenka pa to dopolni z recitacijo dveh njenih pesmi:
Iz dveh njenih knjig – pesmi Večno in One so krive.
Sinjo še o proslavah – predvsem na državnem nivoju se vedno kaj kreše – pa še pust je – tako si on ne dovoli cenzure in nam podari zgodbico »Od Laškega do Sevnice«
»Vsi moji dnevi so sobote in Drevo spoznanja«
Zakjuči U3nek – ». . . pojdi, ah, pojdi z menoj! . . .«
Zapisala Nevenka Vahtar
