Lisca - 9. 11. 2016
Več posnetkov Vinka Šeška.
Fotokronika Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Po pastirčkovi poti na Lisco
Vreme ni bilo ravno dobro napovedano, a dogovor je bil, da se vidimo kot običajno na rondoju ob 8.00.
Tako se nas tokrat zbere 17 in z veseljem sprejmemo Vinkov predlog, da gremo iz megle in nizke oblačnosti, še posebno, ker je bilo res mrzlo.
Štart je na Cerju, do koder se odpeljemo. Že tu je sneg in zimska idila, saj se sonce sramežljivo že kaže.
Kmalu s ceste zavijemo na pot in hodimo prav zakriti z vejami, še polnimi snega. Pot je prijetna in vsak pogled je lep, čeprav vidimo le bližnje veje in drevesa. Le tu in tam se odpre ozek pogled na pokrajino. Ko se končno odpre pogled na Liscin travnik, pa obudimo spomin – vsaj Liščanke – na športna srečanja delavcev Lisce, ko nas je ravno na tej točki pričakala prva dobrodošlica z nečim »ta kratkim« in prijetna druženja, ki so se potem dogajala.
Eni smo se držali »dogovora« - na Lisco na čaj. Drugi pa pravila fotografov in šli takoj na vrh Lisce in ujeli še Triglav, ki jih je pozdravljal v soncu. Tudi Karavanke so se čudovito svetile. To smo si pogledali prvi potem in s tem zgubili Triglav v meglicah.
Na čajčku pa smo uživali s Fijo v nahrbtniku, ki se je namrdnila ob kavici, za keksom pa se je navdušeno ozirala.
Ko smo si z vrha Lisce vse pogledali in še nekateri postali ob fotografiji za vremensko napoved, smo šli še uživat v čudoviti naravi, ki nam je tokrat postregla s krasnim ivjem, ki je krasilo vejice in na deblih delalo prav poseben vzorec.
Ker se je sneg začel topiti in padati z dreves, smo se vračali po cesti, a snega za vratom je bilo vseeno nekaj. Le tega pa je bilo preveč težko ujeti ob padanju. Edino pravo rožico pa si lahko našel pod snegom, kjer teloh že skriva svoje popke.
Zaključili ob približno 12. uri.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar
Fotokronika Nevenke Vahtar.
Video Romane Ivačič.
Po pastirčkovi poti na Lisco
Vreme ni bilo ravno dobro napovedano, a dogovor je bil, da se vidimo kot običajno na rondoju ob 8.00.
Tako se nas tokrat zbere 17 in z veseljem sprejmemo Vinkov predlog, da gremo iz megle in nizke oblačnosti, še posebno, ker je bilo res mrzlo.
Štart je na Cerju, do koder se odpeljemo. Že tu je sneg in zimska idila, saj se sonce sramežljivo že kaže.
Kmalu s ceste zavijemo na pot in hodimo prav zakriti z vejami, še polnimi snega. Pot je prijetna in vsak pogled je lep, čeprav vidimo le bližnje veje in drevesa. Le tu in tam se odpre ozek pogled na pokrajino. Ko se končno odpre pogled na Liscin travnik, pa obudimo spomin – vsaj Liščanke – na športna srečanja delavcev Lisce, ko nas je ravno na tej točki pričakala prva dobrodošlica z nečim »ta kratkim« in prijetna druženja, ki so se potem dogajala.
Eni smo se držali »dogovora« - na Lisco na čaj. Drugi pa pravila fotografov in šli takoj na vrh Lisce in ujeli še Triglav, ki jih je pozdravljal v soncu. Tudi Karavanke so se čudovito svetile. To smo si pogledali prvi potem in s tem zgubili Triglav v meglicah.
Na čajčku pa smo uživali s Fijo v nahrbtniku, ki se je namrdnila ob kavici, za keksom pa se je navdušeno ozirala.
Ko smo si z vrha Lisce vse pogledali in še nekateri postali ob fotografiji za vremensko napoved, smo šli še uživat v čudoviti naravi, ki nam je tokrat postregla s krasnim ivjem, ki je krasilo vejice in na deblih delalo prav poseben vzorec.
Ker se je sneg začel topiti in padati z dreves, smo se vračali po cesti, a snega za vratom je bilo vseeno nekaj. Le tega pa je bilo preveč težko ujeti ob padanju. Edino pravo rožico pa si lahko našel pod snegom, kjer teloh že skriva svoje popke.
Zaključili ob približno 12. uri.
Zapisnik sestavila
Nevenka Vahtar