Na lepše v Ljubljano - 9. 4. 2025
Posnel: Drago Slukan.
Feministična tura in MUZA (muzej slovenskega bančništva in galerija)
Sončno jutro je 8 radovednic in 2 radovedneža sprejelo na železniški postaji in se odločilo, da v tej dobri družbi ostane kar ves dan. Pomeni, da je tudi v Lj na triurni feministični turi sonce ostalo z nami. Dan nam je polepšala vodička Lena s številnimi informacijami o ženskah, ki so pomembno vplivale na razvoj naše preteklosti, pa so nekatere komaj kje opazne, nekatere pa le imajo svoj kip, ime ulice …
Na Starem trgu smo se ustavili pred nekoč tovarno dežnikov, ki jo je vodila Josipina Vidmar. Ob velikanskih temnih vratih nas je pozdravila pesnica Lili Novy, ki si je v svojem času prislužila negativni predznak, ker je kar sama hodila v kavarne. Pod trančo smo se ustavili pred rešetkami in simbolom pravice: tukaj so obsojali nedolžne ženske čarovništva. Preko 100 čarovniških procesov je zabeleženo l. 1693. Najbolj znana čarovnica je bila Veronika Deseniška, ki pa so jo prepoznali za nedolžno. Pred SAZU-jem nas je Lena seznanila s Tatjano Avšič, ki je na svetovni ravni prva odkrila virus zik. 1925 je Dušanka Š. postala prva diplomantka na arhitekturi in šele 90 let kasneje je Živa Deu postala redna profesorica na tej univerzi. Josipina Turnograjska je pričela pisati prvo slovensko opero, a ji ni bilo dano jo dokončati. Morda kdo ve, da so učiteljicam prepovedali poroko in zato so 1899 ustanovile društvo slovenskih učiteljic. Franja Tavčar, žena pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja, je ustanovila splošno društvo žensk. Angela Vode in Vida Tomšič stanaredili za ženske pomembne korake med 2. sv. vojno, Vida Tomšič pa še po vojni – njej gre zahvala za porodniški dopust, pravico do splava, subvencijo vrtca … V Lj je 1600 ulic. Po ženskah nosi ime 48 ulic, od tega 12 po umetnicah, ostalo po delavkah, partizankah. Predsednica slovenskega društva pisateljev je bila Mira Mihelič.
To so približni utrinki s 3-urnega potepanja, ki smo ga sklenili s spoznanjem, da nam je ženskam v Sloveniji danes DOBRO.
Muzej bančništva nas je presenetil tako, da smo planirano 1 uro obiska raztegnili na 2 uri. V naših spominih so se prebudile slike o šolskih hranilnicah, denarnih knjižicah, hranilnikih v obliki pikapolonic. Animirani film nam je predstavil razvoj denarja in bančništva od samih začetkov do danes. Pa v trezor smo pokukali, potežkali vrečo s 1000 evri po 1 evro … Zanimivo, zato so kar deževala vprašanja o zaupanju v banke, obrestih, kreditih.
V 2. in 3. nadstropju so si naše oči odpočile v galeriji, kjer smo uživali in se čudili umetninam. Priporočamo za vsa starostna obdobja.
Zapisala Jelka Slukan
Sončno jutro je 8 radovednic in 2 radovedneža sprejelo na železniški postaji in se odločilo, da v tej dobri družbi ostane kar ves dan. Pomeni, da je tudi v Lj na triurni feministični turi sonce ostalo z nami. Dan nam je polepšala vodička Lena s številnimi informacijami o ženskah, ki so pomembno vplivale na razvoj naše preteklosti, pa so nekatere komaj kje opazne, nekatere pa le imajo svoj kip, ime ulice …
Na Starem trgu smo se ustavili pred nekoč tovarno dežnikov, ki jo je vodila Josipina Vidmar. Ob velikanskih temnih vratih nas je pozdravila pesnica Lili Novy, ki si je v svojem času prislužila negativni predznak, ker je kar sama hodila v kavarne. Pod trančo smo se ustavili pred rešetkami in simbolom pravice: tukaj so obsojali nedolžne ženske čarovništva. Preko 100 čarovniških procesov je zabeleženo l. 1693. Najbolj znana čarovnica je bila Veronika Deseniška, ki pa so jo prepoznali za nedolžno. Pred SAZU-jem nas je Lena seznanila s Tatjano Avšič, ki je na svetovni ravni prva odkrila virus zik. 1925 je Dušanka Š. postala prva diplomantka na arhitekturi in šele 90 let kasneje je Živa Deu postala redna profesorica na tej univerzi. Josipina Turnograjska je pričela pisati prvo slovensko opero, a ji ni bilo dano jo dokončati. Morda kdo ve, da so učiteljicam prepovedali poroko in zato so 1899 ustanovile društvo slovenskih učiteljic. Franja Tavčar, žena pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja, je ustanovila splošno društvo žensk. Angela Vode in Vida Tomšič stanaredili za ženske pomembne korake med 2. sv. vojno, Vida Tomšič pa še po vojni – njej gre zahvala za porodniški dopust, pravico do splava, subvencijo vrtca … V Lj je 1600 ulic. Po ženskah nosi ime 48 ulic, od tega 12 po umetnicah, ostalo po delavkah, partizankah. Predsednica slovenskega društva pisateljev je bila Mira Mihelič.
To so približni utrinki s 3-urnega potepanja, ki smo ga sklenili s spoznanjem, da nam je ženskam v Sloveniji danes DOBRO.
Muzej bančništva nas je presenetil tako, da smo planirano 1 uro obiska raztegnili na 2 uri. V naših spominih so se prebudile slike o šolskih hranilnicah, denarnih knjižicah, hranilnikih v obliki pikapolonic. Animirani film nam je predstavil razvoj denarja in bančništva od samih začetkov do danes. Pa v trezor smo pokukali, potežkali vrečo s 1000 evri po 1 evro … Zanimivo, zato so kar deževala vprašanja o zaupanju v banke, obrestih, kreditih.
V 2. in 3. nadstropju so si naše oči odpočile v galeriji, kjer smo uživali in se čudili umetninam. Priporočamo za vsa starostna obdobja.
Zapisala Jelka Slukan
